Revija

Renate in Samo Rugelj   Knjižne založbe smo ljudje Mala enciklopedija sodobnih slovenskih založnikov   Zoji, Davidu, Petru in Nedi     Leto 2020, za marsikoga najbolj nenavaden čas v njegovem življenju, se počasi izteka, s tem pa vstopamo v leto, ko bo Slovenija praznovala trideseto obletnico osamosvojitve. Ta je, skupaj s spremljajočo spremembo družbenega […]

Slikanice so bile doslej obravnavane v glavnem kot didaktična orodja, kot umetniška dela ali kot posebna vrsta knjig (skupek povezav med slikami in besedilom). Te akademske perspektive se osredotočajo na pogled odraslih, na način, kako je mogoče slikanice uporabiti v izobraževanju, kako jih ustvarjamo ali kako lahko analiziramo posebna prispevka slik in besedil v pripovedi. Včasih se k

Igor Saksida   Na otoku književnega upora     Sedim na otoku in pišem esej, uvodnik, ki mi ga je predlagala Jana Bauer, zato ima zanj in za (upam) navdušeno-polemičen odziv bralcev nemalo zaslug tudi ona. Povabila izvrstne mladinske pisateljice kljub obilici dela in vsaj malce pravice do možganskega odklopa pač ne morem zavrniti; pa

Alenka Urh   Simona Semenič: Skrivno društvo KRVZ. Ilustrirala Tanja Komadina. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020.   Umetniške stopinje dramatičarke, dramaturginje, režiserke in performerke Simone Semenič so doslej odmevale predvsem po gledaliških deskah, z mladinskim prvencem Skrivno društvo KRVZ pa se je suvereno podala v romaneskne vode. Za svoja dramska besedila je prejela tri Grumove nagrade

Prirojeno   Z bratom sva ležala v postelji in se trudila, da bi se udobno namestila. Tiste noči s spancem nisva imela sreče, glavi sta nama kar prekipevali od najrazličnejših misli. Za sabo sva imela naporen dan, počeli smo vse mogoče, možgani pa so bili na paši, in zdaj sva morala pred spanjem o vsem

Ko se pripravljaš na nastop, je zaodrje tvoja spovednica in purgatorij. Čakalnica in kaznilnica odrešitve, tvoje vaje za smrt, če velja, da je vsaka izvedba (kakor vsaka pesem) predrugačenje stvarstva, ki je po vsakem umetniškem procesu na neki način spremenjeno. Zaodrja so takšna in drugačna – od ogromnih garderob z velikimi kozmetičnimi ogledali, fotelji, počivalniki,

»Zakoljimo prasca!« sem zavpila. In tu je bil začetek. Kajti baraba se ne rodiš. Baraba postaneš. Ne rečem, da ni potrebnega nekaj genskega materiala, vsaj kakšno nagnjenje do ekstremne klepetavosti recimo, a napomembnejše so okoliščine. Kriza. Lakota. Vojna. Ali kombinacija vsega tega. Pravi raj za razcvetanje določenih potencialov. Zahteve po zakolu si nisem jaz izmislila.

Medsočje Odlomek iz romana Prebujenje Odpiram, zapiram, odpiram, zapiram, odprem oči. Vse pred menoj bledi, motne figure se zdaj ostrijo, zdaj spet meglijo nazaj v neprepoznavne silhuete. Angeli se preobražajo v demone, človeški spački v spačene živalske podobe, vihrajoče drevesne krošnje v kose krvave košnje. Zazdi se mi, da zagledam belo labodjo perut, ki ne

Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Mestno gledališče ljubljansko, SNG Drama Ljubljana, Cankarjev dom. Režija Eduard Miler, februar 2017.   V zadnjem času, torej od leta 2011, je Milerjevo Pohujšanje tretje, ki nam je ostalo v spominu. Vito Taufer se ga je v Mladinskem lotil kot travestije, vse vloge, razen Zlodeja, igrajo moški, preoblečenje sproža