Lucija Stepančič Tanja Mastnak: Sibirija. Ljubljana: Mladinska knjiga (Nova slovenska knjiga), 2024. Sibirija je med vsemi pokrajinami na področju Ruske federacije verjetno najbolj znana, vzbuja pa tudi najbolj dodelane asociacije, ki se v glavnem nanašajo na izjemno nizke temperature in kazenska taborišča. V romanu Tanje Mastnak ni ne enega ne drugega, poletno »antituristično« [...]
Maja Murnik: Onstran logocentrizma
Malo gledališče s konca sveta, opus 2. Koncept, likovna podoba in izdelava: Ézéquiel Garcia-Romeu. Produkcija: Théâtre de la Massue, Francija. Ogled septembra 2024 v Stari elektrarni v Ljubljani. V okviru festivala Lutke, katerega glavnina je potekala letos septembra na različnih lokacijah, je bila na ogled tudi predstava francoskega lutkovnega ustvarjalca, režiserja in scenografa Ézéquiela
Moj Trst ali komu zvoni?
Majda Travnik Vode Bogomila Kravos: Moj Trst ali komu zvoni? /…/ V mesto s takšno zgodovinsko osebno izkaznico, in ravno v usodnem informbirojevskem letu 1948, se je rodila teatrologinja, pedagoginja in nekdanja gledališka vodja Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu Bogomila Kravos, mlajša sestra pesnika Marka Kravosa in hči domoljuba Josipa Kravosa. Oče Bogomile Kravos
Madeleine Thien: Preprosti recepti
Madeleine Thien Preprosti recepti Za pripravo riža obstaja preprost recept. Tega me je naučil oče, ko sem bila še otrok. Takrat sem velikokrat sedela na kuhinjskem pultu in ga opazovala, kako je z dlanmi preséjal zrna, zanesljiv in uren, odstranjeval smeti ali pesek, drobne nepopolnosti. Krožil je z rokami po vodi in postala je
Maja Novak: Delirium tremens
Maja Novak Delirium tremens Ura je ena po polnoči, vendar ne morem spati, ker sosed prestavlja pohištvo. Trenutno proti vratom svojega stanovanja potiska nekaj težkega. Predstavljam si, da je omara. Predstavljam si, da je težka zato, ker sosed v njej hrani spomine na deda, ki je bil, vsaj tako si predstavljam, kovač. Eden od
Borko Tepina s Hermanom Gvardjančičem
Tepina: Na začetku najinega pogovora bi ti najprej čestital za letos prejeto Prešernovo nagrado za življenjsko delo ter ti hkrati postavil na videz precej oguljeno vprašanje, kaj ti to pomeni. In ob tem še, ali ima takšna nagrada večji pomen za nazaj, priznanje za vse tvoje umetniške dosežke in dosedanje delo, ali je morda njen
Slavko Pregl: Tri precej zoprna poglavja (o založništvu, knjigah in avtorjih)
Slavko Pregl Tri precej zoprna poglavja (o založništvu, knjigah in avtorjih) Na nedavnem septembrskem kongresu Društva slovenskih založnikov v Izoli je bilo v debati navrženih, pa tudi neomenjenih, nekaj vprašanj, ki si zaslužijo pozornost založnikov in ustrezna dejanja. Nekatera smo začeli reševati že davno, rezultati pa niso povsem navdušujoči. Z nekaj osivele založniške preteklosti
Slavko Pregl: Tri precej zoprna poglavja (o založništvu, knjigah in avtorjih) Read More »
Dušan Šarotar: Počivališča na poti
Dušan Šarotar Počivališča na poti Ko pomislim na konec poletja, ga spontano povežem s svetlobo. Vedno znova se čudim, ko opazujem nenavadno intenzivno barvno paleto, od rožnato rdeče, svečano vijoličaste do zamaknjeno modre, ki zasije v tem letnem času že zgodaj popoldne, takoj ko se težko, a še vedno toplo sonce nagne čez zenit; čeprav
Mlada Sodobnost
Gaja Kos Uroš Grilc: Skozi okna Ljubljane. Ilustracije Peter Škerl. Bevke: Škrateljc (Zbirka Škratolovščine), 2024. V knjigi Skozi okna Ljubljane pokukamo skozi triindvajset oken, torej v življenja prav tolikoljudi (oz. še nekaj več, ker sta dvakrat predstavljeni dve hkrati), ki so v različnih obdobjih živeli v Ljubljani in vidno zaznamovali ne samo mesto,
Sprehodi po knjižnem trgu: Nesojena kučma
Lucija Stepančič Marjan Žiberna: Nesojena kučma. Maribor: Litera, 2024. Ne vem, ali je še kdo razen Petra Handkeja kdaj pomislil, da bi si želel vso knjigo, od začetka do konca, napisati pod milim nebom. Pisanje o naravi pa je kljub temu že lep čas v porastu, ki se kar noče in noče ustaviti,