Pokličite nas +386 (0) 14 372 101
 

Supervagoni

Sodobnost / Literarni kolodvor  / Bralni vlak / Supervagoni

S supervagoni želimo popestriti tekmovanje in opozoriti na super knjige.

Z njimi boste lahko vagone zbirali s podvojeno hitrostjo. Če eden od tekmovalcev prebere knjigo s spodnjega seznama, bo svoji lokomotivi priključil dva vagončka namesto enega. 

Nove supervagone bomo dodajali mesečno. 


XVXII. Supervagon

 

Frederico García Lorca: 12 pesmi

Ilustriral: Gabriel Pacheco

Prevedla: Barbara Pregelj in Igor Saksida

 

12 pesmi je ilustrirana, slikaniška izdaja novega prevoda dvanajstih pesmi Federica García Lorce. Lorcovo poezijo smo Slovenci spoznavali v revialnih in knjižnih izdajah, pri čemer je bila pesniška zbirka Pesem hoče biti luč (1958), kjer je glavnino prevodov prispeval Jože Udovič, večkrat ponatiskovana, močan pečat pa je pustila tudi v slovenski poeziji. Prevod je bil namreč tedaj veliko drznejši, kot je smela biti sočasna slovenska poezija.

Preberi več

V Gradnikovih in Udovičevih prevodih oblikovna plat verza in rime ni bila v ospredju, bolj je navduševala sveža, drzna metaforika. Poznejši, predvsem Bergerjevi prevodi, so se ob vprašanjih vsebine uspešno soočali tudi s prenosom oblike. Temu načelu sledi tudi zbirka 12 pesmi Federica García Lorce, ki prinaša izbor njegovih pesmi za otroke, vključenih v zgodnje pesniške zbirke. Tokat v prevodu Igorja Sakside in Barbare Pregelj.

Tudi tokrat pesem hoče biti luč, a že pogled na naslovnico pove, da je ta luč drugačna, da se ji moramo odpreti s prevezo na očeh. Ker je vsaj navidezno protislovno, saj je knjiga likovno bogato opremljena in je čudovite ilustracije zanjo prispeval mehiški ilustrator, ki trenutno živi v naši bližini, v Italiji, Gabriel Pacheco.

Kakšna je torej luč, ki preseva skozi to prevezo? Predvsem je to, in to tako na nivoju besedila kot podobe, svetloba zvena asonanc, dolžine odmerjenih verzov, modrine ilustracij, divjih podob, ki jih ugledamo in zatipamo v mislih in nas tako prevzamejo, da postanejo oprijemljive. V tem, kar precej prozaično imenujemo bralski užitek.

Knjigo lahko naročite tukaj.

lorca

XVXI. Supervagon

 

Piret Jaaks: Mamin zmaj

Ilustrirala: Marju Tammik

Prevedla: Julija Potrč Šavli

 

V moji mami živi zmaj. Včasih bruha ogenj. Takrat sem čisto tiho, saj vem, da je ogenj bruhnil zato, ker se mi je po tleh razlila marmelada ali ker se mi je v postelji polil kakav. Mama se smeji, kadar jo zmaj žgečka. Toda kako izgleda mamin zmaj? Ga bom kdaj videla?

Preberi več

Duhovita in hudomušna slikanica z izvirnimi ilustracijami na večplasten način govori o odnosu med materjo in hčerjo, ki se obe učita, kako ravnati s svojimi čustvi. Slikanica skozi otroške oči prikaže različna občutja in čustva (jeza, veselje, strah, ljubezen …), kako jih doživljajo odrasli in otroci. Predstavljena so kot prispodoba, ki je razumljiva tudi najmlajšim. Prisrčna zgodba nas uči, da naše obnašanje vpliva na druge in da moramo o svojih čustvih spregovoriti. V vseh nas obstaja zmaj, ki včasih želi vpiti in bruhati ogenj, ampak se lahko potrudimo, da ga nekega dne spodimo na Luno. Branje slikanice je tekoče, saj je besedilo simpatično, smešno in živahno, otroke in odrasle pa bodo pritegnile malce abstraktne in obenem slikovite ilustracije.

O slikanici Mamin zmaj je mlada bralka Mina, stara 10 let, povedala:

“Knjiga mi je bila všeč predvsem zato, ker je drugačna od drugih otroških slikanic. Ni čisto običajna in mogoče mlajši otroci, na primer tri- ali štiriletni, ne bi razumeli, ker govori o taki stvari, ki bi si jo lahko tudi drugače razložili. Zabavno se mi je zdelo, ko punčka polije kakav ali ko razpaca cel kozarček marmelade, še posebej, ker je obljubila, da bo pazila, da se nič od tega ne bo zgodilo. Take stvari se tudi meni kdaj zgodijo in zmaj moje mame je takrat tako razburjen, da se sploh ne da razložiti. V moji mami zmaj bruha ogenj, kadar je utrujen in ima vsega dovolj. Takrat se ponavadi zgodi, da meni ali moji sestri pade kozarec na tla ali pa polijeva sok po tleh. Potem mora iti mamin zmaj spat ali pa počivat. Takrat, kadar se mama smeji, je najbrž njen zmaj dobre volje in se smeji mojim šalam ali dogodivščinam. Včasih je obkoljen z dobrimi vibracijami in takrat nihče ni slabe volje. Tudi v meni, tako kot v vsaki osebi, živi zmaj. Moj zmaj je zelo občutljiv in čustven. Kadar bruha ogenj, ga umirim tako, da kričim ali pa se zjokam. Jokam takrat, ko pomislim na slabe reči, ki mi jih je kdo rekel ali naredil. Kričim pa ponavadi na svojo sestro, ker mi teži in vidi, da sem že čisto jezna, ampak se ne ustavi. Zato jo moj zmaj nadere in nato se skupaj z njim zaprem v svojo sobo.”

Knjiga je izšla s finančno podporo programa Traducta v okviru Eesti Kultuurkapital.

Knjigo lahko naročite tukaj.

mamin

XVX. Supervagon

 

Selja Ahava: Preden moj mož izgine

Prevedla: Julija Potrč Šavli

 

“Vedno sem si želel, da bi bil ženska,” reče mož in čas se preseka na dvoje, na prej in potem. Roman Preden moj mož izgine korenini v pisateljičini osebni zgodbi, vendar jo obenem odločno presega. Čeprav gre za pretresljivo pripoved o poslavljanju, je ta hkrati tudi spomin na osebo, ki vse bolj izginja. Avtorica osrednjo zgodbo o menjavi spola izmenjuje s pripovedjo o potovanju Krištofa Kolumba – kaj se skriva za mejo poznanega sveta? Koliko z leti vsi postajamo drugačni? Kaj razen praznih oblačil ostane za nami? Preden moj mož izgine je brutalno iskrena zgodba o nepričakovanih vidikih resničnosti in o bolečini, ki jo prinesejo. Močna, a naravna proza Ahave spremeni to neverjetno zgodbo in človeško tragedijo v ganljivo umetniško delo, ki se ne ukvarja s predsodki, temveč z občutki.

Preberi več

»Bilo je težko. Nič, kar se je zgodilo v teh letih, ni bilo preprosto. Med pisanjem avtobiografske knjige sem se precej ukvarjala s tem, da nimam dovoljenja pripovedovati njegovo oziroma njeno zgodbo, tudi ne zgodbe najinih otrok. Jasno sem poudarila, da to ni celotna slika. Vem, da si veliko bralcev želi slišati drugo stran zgodbe. Izkušnja transspolnosti je dokaj nova, občutljiva in še ne pogosta tema za odrasle v finski literaturi,« je povedala avtorica Selja Ahava v intervjuju za Onaplus.si.

Selja Ahava (1974) je pisateljica, scenaristka in dramaturginja. Za svoj prvi roman, Dnevnik izgubljenega (2010), je bila nominirana za nagrado časopisa Helsingin Sanomat. Roman Stvari, ki padejo z neba (2015) je bil uvrščen v ožji izbor za prestižno nagrado finlandia, leta 2016 je avtorica zanj prejela nagrado Evropske unije za književnost; v slovenščino ga je sijajno prevedla Julija Potrč Šavli. Preden moj mož izgine (2017) je njen tretji roman.

Knjiga je izšla s finančno podporo FILI/Ministrstva za izobraževanje in kulturo Republike Finske ter Javne agencije za knjigo RS.

Knjigo lahko naročite tukaj.

selja

XVIX. Supervagon

 

Peter Svetina: Debela pekovka

Ilustriral: Peter Škerl

 

Debela pekovka Margot dela v pekarni na glavni železniški postaji. Krofe peče. Sveže in slastne, z marelično marmelado! Toda Margot ima skrivnost. Nenavadno skrivnost. Kadar ni nikogar, rada zleze v krof in poliže marmelado. In ravno ko se nekega dne masti z njo, si hoče krof kupiti Friderik Žemlja, znani slikar. Neznansko je lačen, saj je ves dopoldan postaval po železniški postaji, spraševal ljudi, od kod so se pripeljali in kam potujejo, da bi na velikanski lampijon lahko narisal ves svet. Čaka in čaka, a ker ni nikogar, si postreže kar sam: novec položi na pult, s seboj pa vzame najbližji krof. Uh, kako je težek, ga komaj odnese v svojo hotelsko sobo, zagotovo je poln marmelade! Toda ko vanj zagrize, iz krofa prileze javkajoča pekovka. Tako se kobaca po slikarjevi sobi, da skozi okno zrine lampijon, pomembno slikarjevo delo. Slikar je obupan, kaj pa zdaj? Je res odneslo svet?

Preberi več

Debela pekovka je hudomušno slastna slikanica, ki na otrokom razumljiv način prikaže različna pogleda na svet, zanesenjaškega in sanjaškega. Slikarjev svet je gromozanski, in medtem ko se s trdim delom neznansko trudi, da bi uresničil svojo velikopotezno vizijo in ta svet skrbno naslikal, se pekovka brezskrbno predaja hipnemu užitku, ki ga najde v še tako majceni stvari, kot je krof. Ves svet je marelična marmelada, pravi. In kaj se zgodi, ko oba svetova trčita? Se lahko sporazumeta? Slikanica predaja pomembno sporočilo, da so različni pogledi na svet enako pomembni, najbolj pa nas bogatijo takrat, kadar se združijo, sporazumejo, kadar sobivajo. Ko smo odprti za poglede drugih, naj bodo še tako drugačni od naših, jih lahko sprejmemo za svoje, se kaj naučimo in obogatimo svoj svet, ki naenkrat postane sladek kot marelična marmelada.

Knjiga je izšla s finančno podporo Javne agencije za knjigo RS.

Knjigo lahko naročite tukaj.

Debela pekovka

XVVIII. Supervagon

 

Evald Flisar: Moje kraljestvo umira

 

Po hudi nesreči se glavni junak, uspešen pisatelj, med dolgotrajnim okrevanjem znajde v oskrbi Negovalke, ki vse bolj postaja tudi zaupnica, celo terapevtka. V napeti pripovedi ji zaupa pomembne izseke iz svojega življenja, ki so med drugim pripeljali do nesreče, in pred nami se kot na filmskem platnu vrstijo slikovite podobe: doživi ustvarjalno blokado in se pred zlo usodo zateče v švicarsko kliniko Berghof. V njej se že zdravi kopica znanih imen svetovne književnosti, od Martina Amisa, Grahama Greena, Saula Bellowa do J. M. Coetzeeja. Toda ali je klinika Berghof v resnici to, za kar se izdaja, ali je samo krinka za nekaj drugega? In kakšno vlogo v pisateljevem življenju igra nema Šeherezada?

Preberi več

Moje kraljestvo umira ni zgolj žanrski hibrid, v katerem se prepletajo forme izpovedi, detektivke, memoarjev, fiktivnega življenjepisa itd., temveč je svojevrsten preplet fikcije in metafikcije, literature in metaliterarnih razmislekov. Bralec sledi napeti pripovedi, v kateri se nenavadno dogajanje nevsiljivo prepleta s pomenljivimi premisleki in globokimi uvidi. Moje kraljestvo umira je meditacija o smislu življenja. O smrti literature. O utrujenosti sveta in praznini duha. O upanju, ki kljub vsemu ne uplahne. In o duhu časa, v katerem živimo. Vse to? Vse to. In še marsikaj.

Če človek preveč zavzeto išče rdečo nit svojega življenja, se mu lahko zgodi, da zamudi življenje sámo ali vsaj njegov dobršen del. Roman govori o vas, o vsakem od nas.

Alenka Urh je v spremni besedi romana zapisala:
“Zgodba Kraljestva je enkrat reka, drugič hudournik. Zdaj teče v počasnem kontemplativnem toku, nakar se nenadoma razživi v neizmerni, razdiralni pripovedni moči in pred bralca naplavi marsikatero nepričakovano bizarnost ali duhovito pikrost.”

Ogledate si lahko tudi pogovor o knjigi z avtorjem! Pogovor je moderirala urednica in lektorica Katja Klopčič Lavrenčič.

Knjiga je izšla s finančno podporo Javne agencije za knjigo RS.

Knjigo lahko naročite tukaj.

moje kraljestvo umira

XVVII. Supervagon

 

Jakub Małecki: Rja

Prevedel: Klemen Pisk

 

Roman Rja se začenja leta 2002, na dan, ko je Szymek na obisku pri babici še zadnjič zatopljen v brezskrbno igro z najboljšim prijateljem, na dan, ko zaradi prometne nesreče izgubi oba starša. Deček odslej živi pri babici, Małecki pa se izkaže za pretanjenega prisluškovalca njegovi otroški duši, njegovim tesnobam in strahu, hkrati pa ob skokih v preteklost izrisuje travmatično mladost babice, v katere otroštvo je zarezala vojna. Pred nami se tako odvijeta življenjski usodi predstavnikov dveh generacij, ki ju zaznamuje nezmožnost komunikacije. In če je bil največji izziv starejše generacije, da prebrodi vojne travme, se mlajša spopada z vprašanjem, kako se pomiriti s to dediščino.

Preberi več

Poljski pisatelj Jakub Małecki (1982) je prejel več nagrad, med drugim nagrado Jerzyja Żuławskega in nagrado za fantastično literaturo Śląkfa, roman Sledovi (2016) je bil nominiran za najuglednejšo poljsko literarno nagrado NIKE. Rja (2017) je po mnenju mnogih kritikov njegovo doslej najboljše delo.

Blogerka Badgerka je o romanu Rja med drugim zapisala:
“Všeč mi je slog pisanja, zgodba pa je tekoča. Vsaka stvar v knjigi je tam z razlogom. Avtor ne olepšuje ničesar, ampak napiše tako, da si lahko v mislih predstavljaš dogodek, pa četudi bi bilo včasih bolje, da si ga ne. Vsekakor so določeni dogodki tako v življenju Szymka kot Toske, ki so močno zaznamovali njuna življenja in dojemanje življenja na sploh. Vojna je naredila svoje. Dojemanje življenja po vojni pa je vsekakor drugačno. Tudi izguba staršev ali enega od staršev je daleč od enostavnega. Njuna zgodba se skozi zgodbo zapleta in razpleta, dokler se za enega od njiju ne razplete do konca. Knjiga ni težka, vsekakor pa ni lahka. Odličen roman, ki ga je res vredno prebrati. /…/ Ne govori se zaman, da je to trenutno Maleckovo najboljše delo. Z avtorjem sem se sicer srečala prvič, zagotovo pa ne zadnjič.”

Knjiga je izšla s finančno podporo Javne agencije za knjigo RS.

Knjigo lahko naročite tukaj.

NASLOVNICA-rja

XVVI. Supervagon

 

Zoran Penevski: Sara in pozabljeni trg

Ilustriral: Dušan Pavlić

Prevedla: Dušanka Zabukovec

 

Sara in pozabljeni trg je izvirna in napeta zgodba o deklici Sari, ki po čudežnih svetovih pozabljenega trga išče svojo babico. Ptič, ki si domišlja, da je maček, kustos muzeja pisalnih strojev, strašni Vodobradec in mojster delavnice za popravljanje otroštva so le nekateri nenavadni junaki sveta čudes, ki Sari bolj ali manj pomagajo pri iskanju. Meje med resničnostjo in sanjami izginjajo, Sarin svet se spreminja v odsev slutenj in pozabljenja, iskanje babice pa v zasledovanje nečesa globljega in bistvenega, kar opredeli Sarino otroštvo. Sledovi in vprašanja se množijo vse do srečanja s kraljico iz davnine – v izredno vznemirljivi in nepričakovani razrešitvi na zadnjih straneh knjige.

Preberi več

Sara in pozabljeni trg je nenavaden, filozofsko in psihološko obarvan roman o otroštvu in pozabi, namenjen bralcem vseh starosti. Odlično napisano zgodbo, ki preseneti s svojim natanko premišljenim razpletom, bodo najstniki prebrali na mah. Roman prikaže posledice travmatičnega doživetja, ki razvijejo sanjske in fantastične podobe, obenem pa globoko sporočilo zgodbe nadgradijo humor in številne jezikovne igre, ki jih avtor spretno vplete v pripoved. Bralci bodo uživali v ilustracijah Dušana Pavlića, ki krasno ponazorijo prenekatero posebnost pozabljenega trga in njegovih čudes.

Knjigo lahko naročite tukaj.

Sara-in-pozabljeni-trg-naslovnica-low-brez-porezav

XVV. Supervagon

 

Jana Bauer: Kako prestrašiti pošast

Ilustrirala: Malgosia Zając

 

Imate pod posteljo pošast? Je debela, ima eno oko in kremplje na tacah? To bo ROBATA pošast. Kar brez skrbi, na smrt se boji godbe na pihala! Izpod postelje jo preženete z glasno koračnico. In če pošast ni ROBATA, pač pa ZOBATA ali celo KOSMATA? Dam vam dober nasvet: takoj pokličite OTONA KOBILICO!

Preberi več

Oton Kobilica stanuje v stolpnici sredi mesta. Ravno razmišlja o naslednjem izumu, ko ga ves prestrašen obišče sosed Filip Zajec. Pod Filipovo posteljo se je zavlekla pošast! Toda pošast ni Filipova edina težava. Tu je še razgrajač Edi Glista, ki dečku vztrajno greni življenje. Bosta fanta kos zahtevni nalogi, ki terja veliko mero poguma in iznajdljivosti? Bosta izpod postelje uspela pregnati izjemno redek, predrzen in hudoben stvor? Bodo liter malinovega sirupa, žlica za serviranje krompirja in pesem o strašni punčki Mari res dovolj? Kaj pa nasilni Edi iz sedmega nadstropja? Le pogumno! Vsaka pošast ima svojo šibko točko.

V še eni duhoviti pustolovščini izpod peresa avtorice Groznovilce bodo otroke zabavale nenavadne in zanimive zamisli izvirnih junakov. Z otroškimi strahovi (resničnimi in namišljenimi) se živahni junaki spoprijemajo preudarno, samozavestno, spretno in pogumno. Zabavne pošasti in duhovite domislice spremlja dobro odmerjeno stopnjevanje napetosti, krasne ilustracije, ki poudarjajo posebnosti pošasti in osebnosti junakov, pa bodo pritegnile mlade bralce.

Knjigo lahko naročite tukaj.

kako-prestrasiti-posast

XVIV. Supervagon

 

Kęstutis Kasparavičius: Drhteči vitez

Ilustriral: Kęstutis Kasparavičius

Prevedel: Klemen Pisk

 

Litovski pisatelj Kęstutis Kasparavičius se je slovenskim bralcem predstavil s številnimi slikanicami, pravljicami in kratkimi zgodbami. Ljubitelji branja ste tako gotovo že naleteli na Vrtnarja FlorjanaKratke zgodbeDeželo lenuhovIzginulo slikoPodvodno zgodboMalo zimo ali Trapaste zgodbe. Še ne? Potem pa kar pot pod noge v magični svet neomejene domišljije, najrazličnejših živalskih junakov (ali celo predmetov!) in toplih, bogatih ilustracij, ki bralca v hipu posrkajo naravnost v Medvedje kraljestvo,  Deželo lenuhov ali v Račje mesto.

Preberi več

Prav v slednjem se odvija zgodba Racka, ki morda res ni najlepši ali najspretnejši med racaki in nima najlepšega perja ali najboljših drsalk. Kako naj torej osvoji srce ljubljene račke Kostanjevke, ki ima oči zgolj za Črnega lepotca? Kako? Tako, da je takšen, kot je, pogumen in dobrosrčen, pa čeprav nekoliko neroden – Drhteči vitez. Kje pa piše, da je mogoče ljubezen osvojiti zgolj z belim konjem, če so polomljene lesene drsalke čisto dovolj? Prijetna zgodba nas popelje v zimski vsakdanjik prebivalcev račjega mesta in nam ponudi mnoge zanimive podrobnosti iz račjega sveta.

Knjigo lahko naročite tukaj.

Drhteci-vitez

XVIII. Supervagon

 

Susanna Mattiangeli: Kdo je Nino?

Ilustrirala: Mariachiara Di Giorgio

Prevedla: Dušanka Zabukovec

 

Če bi Nina videli na vrtu, čepečega pod drevesom, bi si mislili, aha, Nino je otrok. Seveda bi imeli prav, toda Nino je mnogo več kot to. Je sinko mamici in očku, vnuček babici, srček tetki, včasih je neprekosljiv nogometni napadalec ali učenec, ki nenadoma postane vesoljski popotnik. Je tudi pisatelj, igralec, sošolec, prijatelj. Kadar je bralec, je hkrati junak, kadar je plavalec, je potapljač, ki v bazenu raziskuje bogat podmorski svet. Saj veste, ko si otrok, so možnosti neomejene. Slikanica z jedrnatim in iskrivim besedilom ubesedi živahno in neujemljivo otroštvo, zato bodo s kančkom nostalgije v njej uživali tudi odrasli bralci.

Preberi več

Kdo je Nino? je še ena odlična slikanica Susanne Mattiangeli, ki se je slovenskim bralcem predstavila z dobro znano Učiteljico. Zanimiva posebnost njenih slikaniških del je, da nimajo zgodbe v tradicionalnem smislu, pač pa izhajajo iz osrednjega karakterja, bodisi konkretnega ali abstraktnega, in »zgodbo« povejo posredno. Pisateljica je za svoja dela leta 2018 prejela eno najpomembnejših italijanskih nagrad na področju otroške književnosti – Andersenovo nagrado za pisateljico leta. V slikanici Kdo je Nino? imajo posebno vlogo ilustracije, ki besedilo komplementarno dopolnjujejo in nadgrajujejo ter tako bralca pošljejo na potovanje, ki sega daleč onkraj platnic konkretne slikanice.

Knjigo lahko naročite tukaj.

Kdo-je-Nino-NASLOVNICA

XVII. Supervagon

 

Linn Skåber: Čez potok, ne čez most

Ilustrirala: Lisa Aisato

Prevedla: Marija Zlatnar Moe

 

Pred vami je nedvomno ena najboljših, najbolj subtilnih, iskrenih in tankočutnih knjig na temo mladosti, kar ste jih imeli priložnost brati. Najdragocenejše pri tem je, da gre za literarizirana pričevanja sodobnih mladostnikov, s katerimi je avtorica opravila vrsto pogovorov, da bi se kar najbolj približala njihovim raznolikim resničnostim, vključno z njihovimi željami, problemi, strahovi, načrti za prihodnost in drugimi kompleksnimi vidiki mladosti.

Preberi več

Osnovni mehanizem poglobljenega in večplastnega prikaza je empatija, vživljanje v zgodbe otrok na nepovratni poti v najstništvo, ki ni vselej tlakovana zgolj s cvetjem. Kot protiutež (tudi) resnim temam služi lahkoten, mladostniško neobremenjen in odrezavo duhovit ton, ki zna ganiti in nasmejati. Avtorica besedo nakloni različnim pripovedovalcem, ki pred bralcem razgrinjajo številne iskrene izraze enega najzahtevnejših obdobij v človekovem življenju, čeprav to, še posebej odrasli, včasih neradi priznamo.

»Imeti petnajst let je tako kot smučati. Do zdaj je šlo dobro. Dobro drsi, sonce sije, oči je namazal smuči in mami ima v nahrbtniku čokolado. Ampak nenadoma se smučine razdelijo. Ena smučka gre v eno smer, druga smučka gre v drugo smer, in ena smučina je tvoje otroštvo in druga je prihodnje življenje in smučki samo drsita vsaka v svojo smer …« in smo razdvojeni, ne poznamo se več in vse nam je tuje.

Čez potok, ne čez most je knjižni prvenec norveške igralke, komedijantke in pisateljice Linn Skåber. Knjigo odlično dopolnjujejo mehke in slikovite ilustracije Lise Aisato, ki med drugim z aluzijami na znane likovne umetnine tkejo osupljivo medbesedilno (ali raje medslikovno) mrežo, k nesporni presežni vrednosti dela pa prispeva tudi gibek in živahen prevod, ki upošteva svet sodobnih mladostnikov.

Knjiga je obvezno branje za mlade, saj jim bo pomagala sprevideti, da kar koli doživljajo, v tem niso sami, in toplo priporočeno branje za njihove starše, da se bodo spet spomnili, kaj vse pomeni biti mlad.

Knjigo lahko naročite tukaj.

ČEZ-POTOK-NE-ČEZ-MOST-NASLOVNICA-izrez-718x1024

XVI. Supervagon

 

Liliana Bardijewska: Zeleni popotnik

Ilustrirala: Emilia Dziubak

Prevedel: Klemen Pisk

 

Ste že slišali za deželo Stvorčijo, v kateri vlada sama sivina, do koder seže pogled – sive so reke, gore, nebo, rastlinje in prebivalci? Še ne? Nič čudnega, saj njeni prebivalci slavijo sivo, njenih meja pa še nikdar ni prestopila nobena druga barva. In prav to dejstvo nenadoma zmoti malega rogatega Stvorčka, prebivalca Stvorčije.

Preberi več

Sit je dolgočasne enobarvnosti, prav nič več mu ne ustreza. Da ni morda zbolel? In res Stvorček nenadoma opazi, da je cel pozelenel – kaj takega! Ko je ravno na tem, da zelenost spere s sebe, pa je prišel na idejo – kaj, ko bi raje odšel tja, kjer je zelena doma? Tako se poda na pot in prečka različne neznane dežele. Ste že slišali za modro deželo, v kateri prebiva polž Lazur? Ali za rumeno deželo pernatih vetrov? Pa rdečo deželo kralja Šipka prvega? Še ne? Nič čudnega, saj v vseh deželah vlada trda roka barvne monotonije. A Stvorčku kljub temu v vsaki deželi uspe najti prijatelja, ki mu z dragocenim predmetom pomaga pri nadaljnji poti. Tako nazadnje prispe v čudovito zeleno deželo, a tudi tu nima obstanka … Vas zanima, kako se zgodba konča? In kako je Stvorčija zasijala v mavričnih barvah? Nič lažjega, pri zeleni reki pojdite še malo naravnost, dokler ne naletite na Ježevca, potem hopla, čez mavrični most in že ste tam … Vabljeni v deželo barv, ki imajo svoje okuse, vonje , zvoke in oblike;  v deželo, kjer se izkaže pomen pogumnega iskateljstva in iskrenega prijateljstva.

Ko boste sledili stopinjam Zelenega popotnika vas bodo spremljale izvrstne ilustracije poljske ilustratorke Emilie Dziubak, zato ne preseneča, da je slikanica leta 2001 postala knjiga leta na natečaju poljske sekcije IBBY.

Knjigo lahko naročite tukaj.

zeleni popotnik

XV. Supervagon

 

Andrus Kivirähk: Oskar in govoreči predmeti

Ilustrirala: Anne Pikkov

Prevedla: Julija Potrč

 

Razigrani fantič Oskar se med poletjem iz domačega mesta preseli k babici v oddaljeno vas, njegova starša sta namreč zelo zaposlena. Mama odide na tečaj v Ameriko, oče pa cele dneve dela. Na vasi Oskar ugotovi, da nič ni tako, kot mora biti, vse mu je tuje in strahotno dolgočasno. V tem vaškem zakotju nanj prežijo strašne reči, na primer, da bi ga vaški otroci zvlekli v svoj bivak, v gozd ali, bog ne daj, lovit ribe. Zakaj vendar odrasli ne razumejo, da se ne moreš z nekom spoprijateljiti samo zato, ker je približno enake starosti?

Preberi več

»Njemu nikoli ni prišlo na misel, da bi povabil tujega otroka, da se igra z njim! Saj se tudi odrasli ne spoprijateljijo kar takoj, čim se zagledajo! Res bi bilo čudno, če bi k očetu pristopil neki neznan stric in ga povabil s sabo, oče pa bi takoj zdirjal z njim.«

Povrhu vsega babica kuha same čudne jedi, na primer gosto svetlečo kašo iz ovsenih kosmičev, v  katero si je menda Oskarjev pokojni dedek zamešal še maslo in ribe (uhh), mlečno juho  testeninami (?!?) ali velike, debele in brezoblične polpete, iz katerih kot zombiji iz grobov lezejo veliki koščki čebule (bljak). Skratka, Oskarju je vse neznano in zoprno, za piko na i pa je doma pozabil svoj prenosni telefon, s katerim bi lažje preživel najdolgočasnejše poletje v svojem življenju. Tako je vsaj mislil – o, kako se je zmotil! V navalu nejevolje namreč Oskar v babičini lopi najde gladek košček lesa, ga pobarva in tako ustvari … leseni telefon. Seveda dečku takoj, ko zaključi z barvanjem, spet postane dolgčas, zato zgolj tako, za hec (Oskar že dolgo ni malček in se res spodobi, da bi govoril v pobarvan kos lesa, razen če gre za hec), po telefonu pokliče … likalnik. Toda HALO, likalnik se mu oglasi. Oskar s pomočjo svojega lesenega izuma postopoma spoznava predmete in jim pomaga uresničiti njihove želje ali življenjska poslanstva. Ste na primer vedeli, da si ura s kukavico najbolj želi postati upraviteljica živalskega vrta? Da oblačila ne slovijo ravno po svoji inteligentnosti ali da je rdeča balončica najimenitnejši predmet, s katerim se lahko spoprijateljimo? Z vsakim dnem, ki ga Oskar preživi na deželi v družbi nenavadnih prijateljev, mu je tudi babica vse bližje in bližje.

Duhovita zgodba ponuja povsem nov in svež vpogled v »življenja« predmetov, zato ne bodite presenečeni, če se boste zalotili, kako po hiši prestavljate stole, saj bi vendar tudi oni zaslužijo občasno razburljivo potovanje. No, ko boste  zobno ščetko seznanjali z njeno daljno sorodnico metlo, pa le pazite, da vas pri tem ne zalotijo sosedje, utegnili bi si še kaj misliti.

Knjiga, ki slavi neomejeno moč domišljije, je prejela številne nagrade, s svojevrstnimi stiliziranimi ilustracijami pa se je uvrstila tudi na seznam najlepše oblikovanih estonskih knjig.

Knjigo lahko naročite tukaj.

oskar

XIV. Supervagon

 

Majda Koren: Kapo in Bundo

Ilustriral: Damijan Stepančič

 

Strašno nespretna nepridiprava in najprikupnejša lopova na svetu sta spet med nami! Pujsa tokrat sestavita nevarnega Pujsobota, se odpravita na križarjenje (pa ne na dopust, da ne bo pomote), načrtujeta krajo dragocene slike in ušpičita mnoge druge nepridipravščine. Če se ne bi po zaslugi inšpektorja Jožeta med tem večkrat znašla v zaporu, bi bila od vsega že pošteno utrujena.

Preberi več

Mimogrede, ste vedeli, da tudi v zaporu prebirajo Buklo? Sicer nadobudnima pujsoma bolj dišijo uporabni priročniki za osebno rast, recimo Kako obogateti v enem mesecu ali Največje modrosti največjih lopovov, pa vendarle. Edina škoda je, da jima vsa lopovska modrost tega sveta ne pomaga, ko pa je njun najzvestejši nasprotnik in nepogrešljivi antagonist prav spretni inšpektor Jože. Če vas zanima, kaj sta pujsa počela v puščavi, kako sta se s pomočjo štrudlja tete Katje rešila iz zapora in za kratek čas pristala na ladji Totenik, ki ju je pripeljala čez lužo v velemesto, od koder sta z vlakom odpotovala v zabaviščni park, v katerem niso prodajali bureka (kaj takega), nakar sta se odpravila naprej na vzhodno obalo in od tam naravnost v … vesolje!?!, potem dogodivščin Kapa in Bunda preprosto ne smete zamuditi! To sta izjemna pujsa, zaradi katerih se nedvomno največkrat zasliši BUUM (zvok eksplozivnega telesa), BRAAAAM ali BRUUUUUM (zvok ukradenega avtomobila), NJOM in MLJASK (zvok basanja z ukradenimi jestvinami), TU-LI, TU-LI, TU-LI! (zvok gasilskega kombija) ter VIUVIUVIUVIU (zvok policijskega čolna) ali VI-JU, VI-JU, VI-JU! (zvok policijskega vozila). Nazadnje se seveda zasliši še obvezni ŠMRC (zvok kupa nesreče), ko nesojena lopova razočarana ugotovita, da jima je tudi tokrat spodletelo.

V stripu se iskri od jedrnate, izčiščene pripovedne duhovitosti Majde Koren in ilustratorske spretnosti Damijana Stepančiča, ki v spretno kadriranih stripovskih kvadratkih postreže s številnimi humornimi nadrobnostmi. Nekaj za stripovske sladokusce!

Knjigo lahko naročite tukaj.

kapo in bundo

XIII. Supervagon

 

Jaume Capons: Prihaja g. Flat!

Ilustrirala: Liliana Fortuny

Prevedla: Veronika Rot

Arne Orglar je povsem običajen otrok, ki tako kot večina otrok kdaj pozabi pospraviti sobo, napisati domačo nalogo, prinesti telovadno opremo in podobne vsakdanje malenkosti. Nič hujšega. G. Flat ni povsem običajna pošast, saj za razliko od večine pošasti izgleda kot oguljena plišasta igračka, ki se je, preden jo je Arne po naključju našel, dolga leta zaprašena dolgočasila med platnicami knjig v šolski knjižnici.

Preberi več

Arne je za plišaste igračke seveda že prevelik, le kaj bi z njo, ampak, no …, da ne bi ravno zgnila od dolgčasa, jo vseeno vzame domov. Toda plišasta igrača doma oživi, in to ravno v trenutku, ko je Arne nameraval napisati cel šop spisov za šolo in morda celo pospraviti sobo. Uh. Igrača torej oživi, in to v pravo pravcato knjižno pošast, ki najraje prebira knjige in posluša zgodbe. Dvakrat uh. In tako mimogrede nanese, da soba spet ostane nepospravljena. Seveda to ne bi bilo nič hudega, se zgodi vsakomur, a kaj, ko je sobo pospravila mama. In kje je zdaj g. Flat?!? Kako naj Arne pošastku pomaga najti knjigo, iz katere ga je vrgel zlobni dr. Brst, če še njega ne more najti? Pa recite, da vas ne zanima, kako se je razpletla zgodba povsem običajnega dečka, ki je našel pošast, da jo je že naslednji dan izgubil? Kar priznajte, da vas MOČNO muči radovednost, kako je potekalo iskanje g. Flata, kako je v vse skupaj vpletena zoprna sošolka Lidija Črtar in zakaj se je namesto enega pošastka k Arnetu vrnila prava pošastja druščina.

Jaume Copons, avtor stripa o g. Flatu se v prostem času (v delovnem času je namreč pisatelj) rad brezciljno sprehaja, si ogleduje izložbe s čevlji in bere več knjig hkrati. Ilustratorka Liliana Fortuny pa si najraje od vsega izmišljuje nenavadne, fantastične svetove in jé artičoke na balkonu svojega stanovanja v Barceloni.

Knjigo lahko naročite tukaj.

flat

XII. Supervagon

 

Stefan Boonen: Mamut

Ilustriral: Melvin

Prevedla: Stana Anželj

Teodor Bob Princel Prvi je izjemen otrok. Zato ima strašno natrpan urnik: zjutraj najprej ples, zatem je na vrsti matematika, potem občasni trening jedenja palačink z vilicami in nožem ter urjenje pitja kakava z iztegnjenim mezinčkom. Temu pogosto sledijo pevske vaje, seveda so tu še judo, joga in klavir, vmes pa se na srečo najde tudi čas za ležeči počitek. To je najljubši del dneva Teodorja Boba Princla Prvega.

Preberi več

Takrat Varuša Kosmatonoga utone v smrčav spanec in Teo ima čas za obisk pradavnine. To je čudovit svet gobastih gričev in gostih gozdov, fantastično velikih kakcev, sabljezobih zajcev in MAMUTA. Uaaauuu! Aja, najdejo se tudi pripadniki plemena prijaznih Brutentalcev in nič kaj prijaznih Mlagmlatcev. Tam je skratka vse mogoče, v pradavnini Teo nima tisoč in ene zadolžitve in se lahko preda zanimivim pustolovščinam, o katerih poroča svoji sestri Adi. Ker Ada ne živi več z družino, jo Teo zelo pogreša. Pogreša pa tudi očka in mamo, čeprav živijo v isti hiši s šestintridesetimi sobami, dvema zelenicama, garažo za štiri avtomobile in sedem koles ter bazenom.

Ko na enem Teovih nočnih obiskov pradavnine Mlagmlatci ugrabijo njegovo prijateljico, Brutentalko Margo, je čas za akcijo! Še dobro, da mu pri tem pomaga Varuša Kosmatonoga, ki ve, kako se pripraviti na nasprotnika: treba je izgledati divje, poiskati meč, se namazati z blatom, se preobleči, počesati, si natakniti staro srajco in spodnjice ter obuti robustne čevlje.

Divji spopad je izgledal točno takole: »Pesek je pršel. Opica smrdljiva. Marga se je zasmejala. Po zraku so leteli šopi las. Ščuka nagnusna. Vršalo je vse naokrog. Odletel je zob. Nekdo je javsknil. Tukaj imaš! Ti tudi! Kri na kolenu. Grizlo se je. Pometalo. Padalo. Peštalo …« Kaj mislite, kdo je zmagal?

Vabljeni k branju izvrstnega in vizualno bogatega stripa, ki vas bo z ganljivo zgodbo v odštekano duhoviti preobleki popeljal v … pradavnino. Se vidimo!

Knjigo lahko naročite tukaj.

Mamut

XI. Supervagon

 

Založba Vigevageknjige

Séverine Gauthier: Človek gora

Ilustrirala: Amélie Fléchais

Prevedla: Katja Šaponjić

Dedek in deček rada potujeta, skupaj sta prekolovratila že velik del sveta. Toda dedek nekega dne ne more pot, utrujen je, njegov korak ni več lahkoten in prožen. »Poglej, na hrbtu nosim gore sveta in moje čelo je razbrazdano od steza, ki sem jih prehodil, v mojem glasu lahko slišiš bučanje zemlje. V mojih očeh lahko vidiš vodo vseh morij …« potrpežljivo razlaga dečku.

Preberi več

Čudovita, mehko izrisana poetična pripoved o dečku in dedku govori o pomembnih rečeh. O neizogibnosti slovesa, pomenu samostojnega utiranja lastne poti in bogastva izkušenj, ki jih na tej poti osvojimo. Dečkovo iskanje najmočnejšega vetra, ki bi dedku pomagal na poslednjem potovanju, predstavlja otrokove prve korake v odraslost, v iskanje identitete ter ustvarjanje lastnega vedenja o svetu.

A pot do vetra ni vselej preprosta, je tudi dolga, samotna in naporna, polna preprek. Hkrati je polna dragocenih spoznanj in preizkušenj, ki bogatijo in ponujajo mnoge odgovore na velika vprašanja. Deček na poti sreča različna bitja in nebitja, od katerih mu vsako pokloni košček neodtujljive življenjske modrosti. Ko deček nazadnje doseže cilj in najde veter, ki ga ponese do dedkovih gora, je bogatejši za pomembno spoznanje: te gore so korenine, iz katerih poženejo prvi zametki njegovega lastnega gorovja oziroma njegove lastne življenjske zgodbe.

Avtorica besedila, scenaristka Séverine Gauthier, rada tematizira poti odraščanja otroških junakov in ne verjame v poenostavljanje zgodb za otroke. Ravno zato je stripovska slikanica Človek gora, kot tudi druga njena dela, prava poslastica za odrasle bralce. Ilustratorka Amélie Fléchais je besede mojstrsko pretopila v bogate podobe, ki s premišljeno igro barv spremljajo dečkovo potovanje. V kombinaciji z zanimivo stilizacijo figur je ustvarjen magičen (a nikakor kičast) domišljijski svet, ki bralca mehko povabi v svoja prostranstva.

Knjigo lahko naročite tukaj.

89dfc87f716965d4a8628cb46160

X. Supervagon

 

Založba Miš

Mihael Glavan: Naš Maister

Ilustriral: Damijan Stepančič

 

Kdo ne pozna generala Maistra? Našega junaškega generala, borca za severno mejo, ki je v prelomnih trenutkih suvereno zakorakal na oder zgodovine in pomembno prispeval k oblikovanju slovenskega naroda? Generalu so posvečene številne strokovne in leposlovne knjige, tokrat pa je pred vami izvirna stripovska adaptacija, ki spremlja njegovo življenjsko zgodbo tako na zasebnih kot poklicnih poteh. Pred bralcem je zvesta podoba zgodovinske resničnosti, na kar nakazuje že uvodni seznam Maistrovih sodelavcev, podpornikov, sobojevnikov in uglednežev tistega časa.

Preberi več

Življenjepisni strip s poudarjeno spoznavno komponento je hkrati osupljiv estetski artefakt, ki z ilustracijami Damijana Stepančiča ponuja obilo možnosti za branje vizualno podane zgodbe, odkrivanje skritih pomenov in poglabljanje v detajle posameznih ilustracij. Ilustratorjev slog je, kot vselej, inovativen, samosvoj, a hkrati prepoznaven. Stepančič je doslej (poleg številnih drugih del) ustvaril vizualno podobo lepega števila različnih stripov, kot so na primer Čarovnikov vajenec, Dama z železnim ugrizom, Živalska kmetija, Superga, Inšpektor Jože, tik pred izidom je strip Kapo in Bundo. Tudi zgodovina je Stepančiču, kot kaže, blizu, še posebej njeni najbolj prelomni trenutki. V zadnjih letih je zgodovinsko tematiko likovno obravnaval že v slikanicah Anton! in Arsenije!, ki ju je ustvaril skupaj z Lucijo Stepančič.

Naš Maister je nedvomno monumentalno stripovsko delo, v katerem ustvarjalec ponovno izkaže svoje zanimanje za natančno preučevanje zgodovine z vsemi vidnimi in nevidnimi mehanizmi. Maistrovo zgodbo je dramaturško spretno oblikoval Mihael Glavan, nekdanji dolgoletni vodja rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Zgodovinsko verodostojen strip o našem slavnem generalu je naslovniško odprto branje, ki bo poleg mladostnikov pritegnilo tudi odrasle bralce.

Knjigo lahko naročite tukaj.

naslovka_M-lg

IX. Supervagon

 

Selja Ahava: Stvari, ki padejo z neba

Prevedla: Julija Potrč Šavli

Ahava se v romanu veliko ukvarja s tem, kako lahko najbolj enostavni koncepti naenkrat izginejo ali izgubijo svoj pomen. So stvari, ki jih doživimo le naključje? Nam jih na pot zvito nastavlja usoda? Teta Annu dobi na lotu. Kakšna sreča! Pa je res? Ko zadene glavni dobitek drugič, od šoka zaspi, da je ni mogoče zbuditi. V ribiča Hamisha MacKaya udari strela. Večkrat. Kakšna smola! Z neba prileti kos ledu naravnost na Saarino mamo. Zakaj ravno na mojo mamo? se sprašuje deklica Saara. Ahavin roman je nenavadna tragikomična zgodba, v kateri se srečni dogodki izmenjujejo z nesrečnimi, običajnost vsakdanjega življenja z radikalnim absurdom, pravljica s tragedijo. Je tudi duhovita pripoved o tem, kako se spopasti z dogodki, ki se nam zgodijo, a nanje nimamo nobenega vpliva. Ahava o bolečini in izgubi pripoveduje z glasom, ki je hkrati močan in nenavadno lahkoten.

Preberi več

Selja Ahava je za roman Stvari, ki padejo z neba prejela Evropsko nagrado za literaturo.

Ko nas je lani obiskala v Sloveniji, je v intervjuju za Ono povedala nekaj, kar se nam je še posebej vtisnilo v spomin.

 »Pripovedovalka zgodbe, denimo, ne razume, kako lahko nekdo trdi, kakšen je njegov otrok, saj je že jutri lahko povsem drugačen. Ali pa, kako lahko nekdo reče, da bo šel za božič v Italijo, kako je lahko prepričan, da bo Italija še tam ob božiču.«

Intervju s Seljo Ahavo lahko preberete tudi na knjižnem blogu Literarna lekarna: https://www.literarnalekarna.com/intervjuji/selja-ahava.

Julija Potrč Šavli že prevaja naslednji Seljin roman Preden moj mož izgine, ki bo pri KUD Sodobnost International izšel oktobra.

Knjigo lahko naročite tukaj.

stvari-ki-padajo-z-neba

VIII. Supervagon

 

Kaisa Happonen: Medvedka Muri

Ilustrirala: Anne Vasko

Prevedla: Julija Potrč Šavli

Ko je naša urednica lansko leto na sejmu v Bologni zagledala Muri, je najprej mislila, da je medved, izkazalo pa se je, da gre za medvedko. Tako je strmela vanjo s tistimi velikimi medvedji očmi, da jo je nazadnje vzela s seboj domov. In te dni je prišla čisto sveža iz tiskarne v slovenščini. Slikanica bo očarala vse medvedoljubce in vse sanjače, pa tudi tiste, ki zvečer ne moremo kar takoj zaspati. Primerna je za otroke od 5. leta naprej.

Preberi več

Vsi medvedi se na jesen pogreznejo v zimsko spanje. Vsi, razen ene medvedke. Muri ni mogla zaspati, sploh ne. Naj se je še tako premetavala, spanca ni mogla priklicati. Vseeno je zaprla oči in se pretvarjala, da spi. To je bila bedna potegavščina! Če samo zapreš oči in v resnici ne zaspiš, ne moreš sanjati.

Finska pisateljica Kaisa Happonen in ilustratorka Anne Vasko nam pričarata zgodbo o prav posebni medvedki. Topla, igriva in poetična zgodba, ki spodbuja pogum pri iskanju sebe in svojega mesta v svetu.

Avtorica je prav te dni dobila naraščaj in mu dala ime Mur.

Knjigo lahko naročite tukaj.

Medvedka Muri - Naslovnica

VII. Supervagon

 

Sinikke in Tiine Nopola: Risto Bobnar in strašna salama

Prevedla: Julija Potrč Šavli

Cvetka, Ristova čudaška teta, preprosto ne prenese salame z zelenim poprom. Kadar koli jo zagleda, začne vpiti, se tresti in zapade v čudno stanje. Toda če hoče namesto sesalnikov za prah prek telefona prodajati salame, bo treba poiskati rešitev. Tako se z Ristom prvič podata v tujino, v Budimpešto, v kraljestvo salam. Vendar se v madžarski prestolnici nenavadni zapleti kar vrstijo … in nazadnje teta Cvetka in Risto pristaneta med prestopniki!

Preberi več

Risto Bobnar in strašna salama je druga knjiga iz serije o simpatičnem dečku, ki izjemno uživa v bobnanju, pa čeprav sprva sploh nima bobnov. Nepričakovani dogodki, nenavadni junaki in duhoviti dialogi poskrbijo za to, da je branje kratkočasno in zabavno, to pa je zmagovita kombinacija. Knjiga je primerna za bralce od osmega leta naprej.

Sinikke in Tiine Nopola sta za svoja dela prejeli več nagrad, se leta 2002 sta se uvrstili na častno listo IBBY, leta 2003 pa prejeli medaljo Anni Swan, nagrado finske sekcije IBBY za izvrstne otroške in mladinske knjige.

Zgodba je dejansko polnokrvna komedija zmešnjav, njen humorni značaj pa še potencirajo zelo sodobne ilustracije s smislom za vsakovrstno in seveda nadvse zgovorno obrazno mimiko junakov in za zabavne detajle, ki še nadgradijo besedilo. Gaja Kos, LUD Literatura

Knjigo lahko naročite tukaj.

Risto-in-strašna-salama-NASLOVNICA-IZREZ

VI. Supervagon

 

Kari Hotakainen: Kar nam je usojeno

Prevedla: Julija Potrč Šavli

Za dela enega vodilnih sodobnih finskih pisateljev je značilno odpiranje aktualnih družbenih vprašanj na podlagi osebnih zgodb junakov, katerih življenja določajo trenutne družbene okoliščine, pa tudi zgodovinski trenutek.

Salme Malmikunnas, upokojena prodajalka gumbov, za sedem tisoč evrov pisatelju pove svojo zgodbo. Spregovori o molčečnosti moža Paava, o nesreči, ki je doletela njeno hčerko Heleno, o Majini zakonski zvezi in o Pekkovih poslovnih uspehih. Toda ali bo pisatelj zgodbo zapisal tako, kot sta se dogovorila, in ne bo omenjal tistega, česar ne sme? Ali mu je Salme povedala resnico? Kar nam je usojeno je bogat roman, ki se dotakne najrazličnejših področij. Iskren je v svoji modrosti, njegova ganljivost nas razoroži. Kari Hotakainen se neustrašeno loti sodobnega časa in ga poskuša razumeti. Brez smeha to ni mogoče, brez solz tudi ne.

Knjigo lahko naročite tukaj.

karnamje_naslovka_web

V. Supervagon

 

Aino Havukainen in Sami Toivonen: Tine in Bine Detektiva

Prevedla: Julija Potrč Šavli

Le kdo ne pozna Tineta in Bineta iz Čudne gore, iznajdljivih bratov, ki v smeh spravljata vso družino? Gre za serijo knjig, ki so nepogrešljive na nočni omarici vsakega mulca, saj avtorja Aino Havukainen in Sami Toivonen z besedami in podobami spodbujata otroško domišljijo, krepita pozornost, obračata svet na glavo in poskrbita za veliko zabave.

Krščen matiček, vse je prepolovljeno!
Zrezek Kristjana Koritnika, ličila Pine Koritnik, kavbojke Vala Koritnika, zdaj pa še zbirka ovitkov za telefon Nika Koritnika!

Preberi več

Preiskati je treba ta kazniva dejanja, to pa lahko storita le strokovnjaka z jeklenimi živčki. Tine in Bine odpreta detektivsko pisarno, si nadeneta nevpadljivo krinko in se pomešata med goste rojstnodnevne zabave Ade Koritnik, da bi izsledila skrivnostnega Prepolovilca. Kdo je? Kje se skriva? In zakaj vse prereže na pol?Sokolje oči naših detektivov so izsledile sumljivega tipa v brezrokavniku …

Knjigo lahko naročite tukaj.

TINE IN BINE - DETEKTIVA - NASLOVNICA

IV. Supervagon

 

Anna Onichimowska: Skoraj me ni več strah

Ilustrirala: Ola Woldańska-Płocińska

Prevedel: Klemen Pisk

Cmočka je strah. Neznansko strah. Ko v šoli zadnji čaka na svojo mamo, se boji, da so jo ugrabili gangsterji. Anja Papirček se boji pošasti, ki živi v luknji zraven njihove počitniške hišice v gozdu. Ko se Cmoček in Anja spoprijateljita, nekateri strahovi izginejo, drugi so premagani. Tudi tisti, ki jih skrivaj občuti Cmočkova mama.

Čudovita pripoved Anne Onichimowske, ki je med drugim prejela nagrado za življenjsko delo na področju otroške književnosti, pretanjeno in subtilno govori o soočanju s strahom in njegovem premagovanju. Ilustracije je pričarala Ola Woldańska-Płocińska.

Za vse, ki nas je že bilo kdaj strah. Tudi za odrasle!

Knjigo lahko naročite tukaj.

Brez naslova

III. Supervagon

 

UMco

Carolyn Webster-Stratton: Neverjetna leta

Ilustriral: David Mostyn

Prevedla: Nataša Petek Hvala

Priročnik za reševanje težav, namenjen staršem otrok, starih od 2 do 8 let! Otroci se v različnih vsakodnevnih življenjskih situacijah odzivajo na načine, s katerimi v času odraščanja velikokrat preizkušajo meje svojega okolja, ter pridobivajo želeno pozornost staršev in drugih odraslih v njihovem okolju. Knjiga Neverjetna leta, starševski priročnik za vzgojo otrok, starih od 2 do 8 let, se pos veča spodbujanju in razvijanju otroških socialnih in čustvenih kompetenc za dvig njihove uspešnosti v šoli in drugod.

Preberi več

Mnogi otroci predstavljajo zaradi svojih osnovnih značajskih potez (kot so npr. družabnost, zadržanost itn.), hiperaktivnosti in impulzivnega vedenja za starše velik vzgojni izziv. Neverjetna leta, večkrat ponatisnjen in v praksi preizkušen priročnik priznane ameriške klinične psihologinje dr. Carolyn Webster-Stratton, prinaša staršem s konkretnimi primeri in napotki čvrsto oporo pri vzgoji njihovih otrok. S pomočjo priročnika bodo spoznali, kako z ustreznimi strategijami spodbuditi otrokove socialne, čustvene in učne kompetence, ter se seznanili z vzgojnimi metodami, s katerimi lahko zmanjšajo vedenjske težave otrok ali morda preprečijo njihov nastanek.

Knjigo lahko naročite tukaj.

neverjetna-leta

II. Supervagon

 

Založba Malinc

Roberto Santiago: Nogometastični: skrivnost spečih sodnikov

Ilustriral: Enrique Lorenzo

Prevedla: Barbara Pregelj

Sedemčlanska nogometna ekipa iz Sota Alta ni zgolj šolsko nogometno moštvo. Je veliko več. Člani ekipe so namreč skrivaj sklenili dogovor, da jih nič in nihče ne bo ločil. Nikoli. In naj se zgodi karkoli. In ko se je zgodilo, kar se je zgodilo, jim zato ni preostalo drugega, kot da se zadeve lotijo po svoje. Pripravili so detektivske pripomočke … in se prepustili dogodivščini. Saj so vendar Nogometastični.

Knjigo lahko naročite tukaj.

Naslovnica_skrivnost_specih_sodnikov

I. Supervagon

 

Založba Zala

Benji Davies: Babica in ptica

Prevedla: Mateja Sužnik

Slikanica, zgodba o Nikovih počitnicah pri babici na samotnem otočku.

Nik med poletnimi počitnicami obišče babico, ki živi sama na skalnatem otočku.
Najprej se malo dolgočasi, niti ne ve, kaj naj si misli o babici.
Ampak med nevihto babica postane prava junakinja, ki obenem izžareva vso človeško toplino in krhko svobodo ptice.
Nepozabne počitnice.
Nepozabna zgodba. Drobna, veličastna, nežna. in vedra.

Za najmlajše, za vse nas.

Knjigo lahko naročite tukaj.

babica in ptica