Revija

Sven Regener Med depresijo in zasvojenostjo s šalami Humor v literaturi   Naslov pričujočega eseja pogojuje dejstvo, da se moja literatura vedno giblje na ozkem robu, saj resne, žalostne zgodbe pripovedujem tako, da se je ob njih mogoče veliko smejati. Za tem ne stoji nobena posebna namera. Svoje knjige pišem od začetka proti koncu, in [...]

Peter Høeg Otroci skrbnikov slonov   ​​​*** Našel sem vrata iz zapora, ki se odpirajo v svobodo, pišem ti pa zato, da ti ta vrata pokažem. Mogoče boš rekel, koliko svobode pa misli, da lahko zahteva, poba, rojen na Finøju, ki mu pravijo danska Gran Canaria, pa še v farovžu, ki ima dvanajst sob in

Rok Sanda Večna dolžina časa   Zdaj sem samo še ležal. Pozabljen v tej travi. In čas je mineval okoli mene in edino, kar mi je še ostalo, je bilo obžalovanje. Ti zadnji trenutki, ko sem krvavel zadaj za našo domačijo, so trajali celo večnost. Koliko tisočletij se je človeštvo obračalo k nebu v želji

Pogovori s sodobniki Majda Travnik Vode s Slavom Šercem   /…/ Travnik Vode: V svoji karieri ste spoznali, intervjuvali in Slovencem predstavili tako rekoč vsa velika imena nemške povojne književnosti, od Nobelovih nagrajencev Günterja Grassa, Elfriede Jelinek, Herte Müller in Petra Handkeja do Petra Sloterdijka, Uweja Timma, Martina Walserja, Thomasa Brussiga, Petra Stamma, Radeka Knappa,

Včasih se zdi, da se določen zgodovinski dogodek zgodi presenetljivo pozno, čeprav so bili pogoji zanj ustvarjeni že prej. Lahko sicer ugibamo, zakaj določen preobrat, sprememba ali preboj nastopi šele v točno določenem trenutku, ne prej ne pozneje, a zdi se, da sledijo zakonitostim, ki jih v danem trenutku ne moremo docela zapopasti. Zakaj šele

Evald Flisar je eden najpomembnejših slovenskih pisateljev in dramatikov zadnjih desetletij, ki je s prevodi svojih romanov in dramskih besedil v dvainštirideset jezikov tudi izjemno uspešen in močno profiliran v mednarodnem prostoru. Svojo umetniško pot je začel v šestdesetih letih, desetletju dramatičnih sprememb povsod po svetu, ki so do dna pretresle tudi tradicionalno slovensko kulturo

Nada Breznik   Cvetka Bevc: Očku ne bom več pisal pisem. Ljubljana: Družina, 2024.     Cvetka Bevc, pisateljica, pesnica, scenaristka in muzikologinja, si je za svoj mladinski roman Očku ne bom več pisal pisem izbrala tabuizirano temo o izgubi, smrti in zadnjem slovesu, temo, o kateri se zlasti pred otroki največkrat molči, tudi kadar

Klemen Lah Kralj romanov O Kraljici gora Daniela Wisserja   Ne trudi se biti moden. Na žalost je to stvar, ki se ji, kar koli že počneš, ne moreš izogniti. Dalí   Roman Kraljica gora (Königin der Berge, 2018) avstrijskega pisatelja Daniela Wisserja sodi med romane, za katere se zdi, da imajo preveč tistega, česar

Nara Petrovič Kultura, ki pride na začetku     Integriteta je podstat kulture in slednje brez prve preprosto ne more biti. Nekakšna kultura se sicer dogaja tudi brez integritete, a nas duhovno ne poteši. Ne integrira nas v živ prostor, ne uči nas brati njegovega srčnega utripa, v nas vzbudi površinska čustva, ki kaj kmalu

Matej Bogataj Iskanje izgubljenega doma   Avtorski projekt Slovenija šteje. Slovensko mladinsko gledališče, režija Sebastian Nübling in Jackie Poloni.   Scagano, boječe stopijo na oder zgodovine in teatrski oder obenem Slovenci ob koncu Smoletovega Krsta pri Savici, po bratomornem klanju in Črtomirovem krvoprelitju nad brati druge vere in prepričanja so se znašli v prostoru, ki