V.
SODNICA: Sreda, 12. 12. 2018. Ura je 10.17.
Zapisničarka piše na računalnik.
SODNICA: I 944/2018. Primer —– —– proti —– ———– , priča Lina Akif,, rojena 23. 5. 1995 v Mariboru.
Zapisničarka tipka.
SODNICA: Opišite dogodke noči iz 31. oktobra na 1. november 2015.
PRIČA: V stanovanju smo bli jaz, pa onadva. Ostali dve cimri sta že šli domov za praznike. Nisem se najboljše počutla, zato sem čist slučajno ostala doma in nisem šla na druženje s sošolci. Bla sem v svoji sobi, po mojem gledala filme, vmes sem zaspala. Ponoč sem šla na wc in sem na hodniku slišala intenzivne zvoke, ki so prihajali iz spalnice cimre. Vrnila sem se v svojo sobo in čez nekaj časa sem slišala, da je nekdo šel na wc. Počakala sem pr svojih vratih in vidla, da je iz wcja pršla moja cimra. Tresla se je. Potegnla sem jo v svojo sobo. Oblekli sva se in stekli iz stanovanja, najprej v park, potem pa na policijsko postajo.
SODNICA: Zakaj nista šli takoj na postajo?
PRIČA: Cimra je bla čist prestrašena, tako da sva se najprej umaknili in pogovorili, ali poda prijavo. Potem sva šli do policije. Na postaji so njo peljali v posebne sobe, jaz sem ostala v čakalnici. Vmes sem govorila s policajem. Zjutraj pa so naju peljali domov.
SODNICA: V policijskem poročilu je navedeno, da ste vi pozvonili na zvonec postaje.
Drži?
PRIČA: Ne spomnim se natančno, katera je pozvonila. Mislim, vem, da naju je presenetlo, da je ponoči postaja zaprta, in nisva bli čist prepričani, kako prit not. Ko so naju pa spustili v postajo, pa naju je najprej policist ustavil, rekel, naj počakam par korakov nazaj in da mora ona sama povedat, zakaj sva prišli. Kar je tut nardila.
SODNICA: Bi torej rekli, da se je —– —– sama odločila za prijavo ali je za to potrebovala spodbudo?
PRIČA: Definitivno sama, jaz na to nisem vplivala. Se pa je vse hitr dogajalo. Pred postajo jo je stisnlo. In v parku in pred postajo sva tehtali, kaj vse bo prijava za sabo povlekla.
SODNICA: Ali lahko bolj natančno opišete, v kakšnem stanju je bila vaša cimra?
PRIČA: Čist prestrašena. Očitno je blo, da je pršlo do fizičnega nasilja.
SODNICA: Po čem je bilo očitno?
PRIČA: Mislim, da je mela modrice. Mogoče je tudi krvavela, ne spomnim se več čist dobr. Zlo hitr se je vse dogajalo.
SODNICA: Prej ste omenili, da ste iz spalnice slišali intenzivne zvoke. Jih lahko bolj natančno opišete?
PRIČA: Najprej sem mislila, da gre za seks. Ampak se mi je zdel vseeno bolj agresivno.
Sodnica pogleda policijski zapisnik.
SODNICA: Policijsko poročilo navaja, da ste dejali, citiram: »Do svoje spalnice sem slišala zvoke udarcev. Slišala sem, kako se davi. Šla sem na hodnik, nisem si upala potrkat na njuna vrata. Počakala sem v svoji spalnici, na srečo je čez nekaj minut cimra šla na stranišče. Počakala sem pred vrati stranišča, in ko je odprla vrata, je bila napol gola, v šoku, jokala je, kri ji je tekla iz ustnice, na rokah je imela rjave fleke.« Drži?
PRIČA: Če je v policijskem zapisniku, drži, ja.
SODNICA (Zapisničarki): Prosim, dajte opis v zapisnik: »Do svoje spalnice sem slišala zvoke udarcev. Slišala sem, kako se davi. Šla sem na hodnik, nisem si upala potrkat na njuna vrata. Počakala sem v svoji spalnici, na srečo je čez nekaj minut cimra šla na stranišče. Počakala sem pred vrati stranišča in ko je odprla vrata je bila na pol gola, v šoku, jokala je, kri ji je tekla iz ustnice, na rokah je imela rjave fleke.« (Priči.) Koliko časa je trajalo dogajanje v spalnici cimre?
Zapisničarka intenzivno tipka.
PRIČA: Iskreno se ne spomnim. Sam, da sem bla prestrašena.
SODNICA: Zakaj pa niste poklicali policije, ko ste slišali prve udarce?
PRIČA: Bla sem zmedena. Rabla sem neki časa, da sem se sploh zavedla, kaj se dogaja. Klicala sem fanta pa prijateljico, kaj naj naredim. Pa se mi noben ni javil.
SODNICA: Fant in prijateljica niso nujna pomoč.
PRIČA: Pardon, a bo on videl, da pričam proti njemu?
SODNICA: Seveda. Obtoženec ima pravico, da vidi vso dokumentacijo v postopku proti njemu.
PRIČA: A je možno, da se nekak priče zaščiti?
SODNICA: Gospa, on je zdaj v zaporu zaradi drugih stvari, tako da vas ne rabi skrbet. A lahko opišete druge dogodke nasilja med —– —– in —– ———– ?
PRIČA: Takrat se je prvič zgodilo, da sem bla zraven.
SODNICA: V policijskem zapisniku ste dejali, da ste večkrat slišali prepir do vaše spalnice. Ste torej takrat lagali?
PRIČA: Ne, sam res se ne spomnim zdaj.
SODNICA: Gospa, dajte se zdaj malo zbrat, pa gremo počasi. V policijskem zapisniku ste dejali, da ste že nekaj časa opažali modrice na —–—– . —– —– vam je rekla, da so posledice padcev. Drži?
PRIČA: Ja.
SODNICA (Zapisničarki): Prepišite v zapisnik. (Priči.) A mi lahko opišete njun odnos pred dogodkom?
PRIČA: Ja, ne vem čist dobr, kdaj sta postala par. V bistvu je bil na začetku zlo prijazen, vsem cimram nam je nosil darilca, prnesu nam je mačko, k nam je sicer pobegnila, pol se je pa enkrat vmes obrnlo, pa ne znam čist povedat, kdaj. Postopoma smo opažale, da se bolj zapira vase. Mislim, da je cimra —— prva opazila, da je —–—– mela modrice, kot ste prebrali.
Zapisničarka tipka, tapka.
SODNICA: Koliko ljudi vas je torej živelo v stanovanju?
PRIČA: Štiri cimre, vse smo ble sošolke v srednji, plus od kakšne kdaj fant, ampak to bolj neuradno.
SODNICA: Je —– ———- živel z vami oziroma preživel veliko časa v stanovanju?
PRIČA: Jaz sem bla večinoma na faksu, tut do noči, tko da nisem bla pozorna. Mogoče sta kdaj ostali dve cimri omenli, da je velik pr nas, ampak iskreno ne vem.
SODNICA: Bi rekli, da ste z —– —– v bližnjem odnosu?
PRIČA: Ne, ne bi. Tudi cimre nismo več v stiku z —–—–, odkar se je odselila. Kar je pa blo kmalu po dogodku.
SODNICA: Bi rekli, da sta bili v obdobju med septembrom 2015 in vključno novembrom 2015 s —– —– v bližnjem odnosu?
PRIČA: Pa kaj pa vem, takrat mogoče niti več ne. Na začetku, ko smo se skupaj preselile, mogoče ja, pol pa smo vsaka našle svojo družbo na faksu.
SODNICA: Kako bi pa opisali —– —– pred partnersko zvezo z —– ———– ?
PRIČA: Pa ok je bla. Mislim, zlo zabavna, prijetna.
Zapisničarka tipka, tapka.
SODNICA: Ste vedeli za druge partnerske zveze, ki jih je imela —– —– pred zvezo z —– ———– ?
PRIČA: Ja, seveda.
Tipka, tapka.
SODNICA: Kako bi opisali te partnerske veze?
PRIČA: Odvisno od partnerja.
Tipka, tapka.
SODNICA: Gospa, dajte razširit odgovor.
PRIČA: Ful so si bli različni. Noben ni bil nasilen, ampak ne bi rekla, da smo njene prijateljice za vsakega mislile, da je perspektiven.
SODNICA: Ste zaznali spremembe v obnašanju že pred vezo z —– ———– ?
PRIČA: S spremembami mislite katere?
SODNICA: Nazadovanje na faksu, menjavo partnerjev, spremembo prijateljskega kroga …
PRIČA: Mogoče ja.
SODNICA: Poročila s fakultete kažejo, da že mesece prej ni uspešno opravljala kolokvijev in izpitov. Tudi prisotnost na študijskih vajah je bila nizka.
PRIČA: Mislim, da je bil za vse ta preskok iz srednje težek … Mogoče ja … ji je šlo slabš na faksu kot nam ostalim.
SODNICA: Torej bi rekli, da ste opažali spremembe v vedenju … prej ste dejali (Prebere iz zapisnika Zapisničarke.) »Postopoma smo opažale, da se bolj zapira vase.« … že pred partnersko vezo z —– ———– ?
PRIČA: Mogoče ja.
SODNICA: Potrebujem jasen da ali ne.
PRIČA: Da.
SODNICA: Bi rekli, da je —– —– prekomerno uživala alkohol?
PRIČA: Pa kaj pa vem, ne vem, če bi rekla prekomerno.
SODNICA: Ste bili priča, da je —– —– kdaj bila uporabnica drog?
PRIČA: Ne, ne bi rekla.
SODNICA: Trava, kokain, MDMA, ne? Nič od naštetega?
PRIČA: Ne, da bi vidla. Zaradi česa pa je on trenutno v zaporu?
SODNICA: Tega podatka ne morem deliti z vami. Kako so se odvijali dogodki po tem, ko ste v noči z 31. oktobra na 1. november podali prijavo?
PRIČA: Ja, celo noč sem bla v čakalnici. Potem je zjutraj, mislim, da je blo že 8 ali 9, pršla s policistom nazaj, ki je povedal, da naju bodo domov peljal. Pršli smo v naše stanovanje, midve sva hitro leteli v mojo sobo in počakali, da sta policista njega zbudila. On je bil še v njeni sobi. Vem, da so ga dali v lisice in odpeljali. Pol sva napisali sms ostalima cimrama, kaj se je zgodilo. Pa sta napisali, da boste obe potem raje nekaj časa ostali v Mariboru. Vmes je —– —– od njega dobivala sms-je, kar nama je blo presenetljivo, ker sva misli, da mu bodo takoj vzeli telefon.
Zapisničarka intenzivno tipka.
SODNICA: Pa veste, kaj ji je pisal v sporočilih? Je šlo za grožnje?
PRIČA: Ne spomnim se …
SODNICA: Kako je pa bilo naprej?
PRIČA: Vem, da sem bla pol naprej neki časa sama v stanovanju, ker zarad faksa nisem mogla po praznikih ostat v Mariboru, pa nisem bla prepričana, kakšna je zdaj situacija, ali je on priporu ali ne. Cimra —- je bla tut v kontaktu tudi s starši od —– —– . Enkrat v naslednjih tednih so se ostale cimre vrnle. Je pa bla —– —– vedno manj v Ljubljani. Pol pa nam je sam cimra —- povedala, da je od njene mame slišala, da sta nazaj skupi in da nas sprašuje, kaj naj nardijo. Pol nam je na eni točki lastnik stanovanja sporočil, da —– —– ne plačuje več najemnine. Vem, da smo jo poskušale kontaktirat, pa se ni javljala. Njeni starši so nam pol dali za njeno najemnino. In potem sem en dan dobila od —– —– sms, da pride po svoje stvari. Čez okno ob vhodnih vratih sem vidla, da je prišel on. S cimro —- sva se skrili na balkon. Dolg je ropotalo, pol pa je šel. Midve sva še neki časa čakale na balkonu. Pol sva pa počasi šle pogledat in je res vzel glavnino stvari. Takrat smo tudi lastnika obvestile, da se je odselila, in prosile, če lahko zamenjamo ključavnico.
Tipka, tapka, tipka, tapka, tipka, tapka, tipka, tapka.
SODNICA: Zakaj pa niste prej zamenjali ključavnice?
PRIČA: Bale smo se, da bo lastnik rekel, da smo problematične, in bi vse mogle ven. Tut —– —– smo prosile, da ona pove lastniku, kaj se je zgodilo, kar mu ni. Tko da smo mu me takrat šele povedale za celo situacijo. Tut sobo je pustila v slabem stanju, pa smo ble živčne zarad tega. Vhodna vrata so bla res šibka, tko da niti nismo ble zih, kok bo ta ukrep pomagal …
SODNICA: Torej bi rekli, da vas je bilo bolj strah lastnika in ne —– ———– ?
PRIČA: Joj, ne vem, če lih to …
SODNICA (Zapisničarki): Dajte v zapisnik, da priča joka.
Tip, tip, tap, tap.
PRIČA: Joj, pardon, sam mal me je strah.
SODNICA (Zapisničarki): Dajte v zapisnik, da je pričo strah. Ste imeli še kontakt s —– —-?
Tip, tip, tap, tap.
PRIČA: Ne, nismo se hotle vmešavat. Sploh ker smo pol zvedle, da sta se ona dva skupi preselila.
šepet: Die Werke der Hexen sind solcher Art, dass sie ohne das Wirken der Dämonen nicht geschehen können.[1]
SODNICA: Kaj pa kontakt z njeno družino? Ste se z njimi slišali, preverili, kako je s —– —- ?
PRIČA: Ne, nisem hotla izpostavljat. Pa moji starši so bli jezni in so rekli, naj se več ne vmešavam.
SODNICA: Kako bi opisali okolje, iz katerega prihaja —– —– ?
PRIČA: Ne vem, ločeni starši, nisem jih dobro poznala, iz manjšega kraja. Slišali smo se okol najemnine, pa mislim, da sem se še enkrat slišala z njeno mamo po dogodku. Spraševala me je, če je —– —– v stanovanju, pa smo skupaj ugotovili, da ni.
Tip, tip, tap, tap, tip, tip, tap, tap, tip, tip, tap, tap.
SODNICA: Bi rekli, da je imela doma spodbudno okolje? Da se je počutila varno? Se je razumela s starši?
Tipka, tapka.
PRIČA: Mislim, da smo se vse kdaj skregale s starši.
SODNICA: Bi torej rekli, da je bila —– —– konfliktna oseba? Je bila pogosto v konfliktu doma? S prijatelji?
Zapisničarka tipka, tapka, res dobro tipka, tapka.
PRIČA: Uf, ne vem … mogoče … ja, zih kdaj ja …
SODNICA: Bi rekli, da sta njena starša konfliktni osebi?
Tip, tip, tip, tap, tap, tap.
PRIČA: Res ju ne poznam dobro … Ne bi upala rečt zares …
SODNICA: Se cimre nikoli niste pogovarjale o družinah, odnosih?
šepet: Der dritte Grund ist, dass sie eine glatte Zunge haben und nicht imstande sind, vor ihren Mitfrauen jene Dinge zu verbergen, die sie durch böse Künste wissen…[2]
Tip, tip, tap, tap, tip, tip, tap, tap, tip, tip, tap, tap.
PRIČA: Seveda smo se, ampak ne spomnim se zdaj, kaj je rekla …
SODNICA: Kaj pa njeni drugi prijatelji, prijateljski krogi?
PRIČA: Pa nisem jih pogosto vidla … Pardon, a je možno, da se ne vključi, da sem jokala?
SODNICA: Gospa, ne skrbet, on je zdaj v zaporu zaradi drugih stvari, če bo pa kdaj prišel ven, bo pa njo targetiral, ne vas.
šepet: … und da sie schwach sind, finden sie eine leichte und heimliche Art, sich durch Zauberei zu rächen.[3]
Tip, tip, tap, tap, stop.
[1] Dejanja čarovnic so takšne narave, da se brez delovanja demonov ne morejo zgoditi. (Kramer: Kladivo čarovnic, 1487.)
[2] Tretji razlog je, da so spolzkega jezika in pred drugimi ženskami ne zmorejo zamolčati tega, kar vedo po zaslugi zlih umetnosti. (Kramer: Kladivo čarovnic, 1487.)
[3] … in ker so šibke, najdejo lahek in skrivnosten način, kako se maščujejo z vražarstvom. (Kramer: Kladivo čarovnic, 1487.)