Revija

Odlomki iz tekstov, objavljenih v prvih številkah Sodobnosti leta 1933 in v več številkah leta 1936 Kakšen je notranji obraz današnjega slovenskega »rodoljuba«? Njegova glavna poteza je perifernost. Kot izrazito netvoren, po svojem družabnem položaju malo produktiven, notranje mlačen in nerazvnet, kalen in neprečiščen človek skratka, kot sredobežen duh se instinktivno boji in nagonsko mrzi

V zadnjih mesecih so številni poročevalci in komentatorji izrazili presenečenje nad »vrnitvijo« vojne in vnovičnimi možnostmi tretje svetovne vojne s središčem v Ukrajini. »V četrtek, ko je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil močno invazijo z več strani v Ukrajino, demokracijo med državami Nata in Rusijo, se je Evropa zbudila v resno vojno,« je zapisal Zachary

Koželj: Slišal sem, da je bil tvoj vstop v poezijo pravzaprav upor proti delu v tovarni, v katerega te je silil oče. Gre pravzaprav za skrajno radikalno odločitev – na eni strani fabrika kot simbol pridnega slovenskega delavca, na drugi umetnik, brezdelnež, družbeni parazit, kot lahko slišimo še danes. Kako te je kot najstnika zaznamoval ta

V Celju, pri mojem očetu Albertu Zavadlavu, smo se dobili ob desetih dopoldne. Belšak, Mithans, oče in jaz.   Preden sem vstopila v hišo, sem pozdravila otroke, ki so po ulici in pred domom upokojencev pobirali smeti, več kot deset jih je dirkalo sem in tja, nosili so rokavice, za sabo pa vlekli na pol

Povem pa vam: Za vsako prazno besedo, ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor na sodni dan. Mt, 12,36 Vinku Möderndorferju, ki se je selil z mojo zbirko Šepetanje mravlje po svetu, in pokojnemu pesniku Vinciju (Milanu Vincetiču), ki se je vselil v moje srce. Kadar koli sem odprl Biblijo, vedno sem naletel na Evangelij po Janezu, kjer piše:

Odlomki iz romana 184 dni prej Ko sem se zbudila, nisem vedela, kje sem. Najprej sem pomislila, da sem v stanovanju v Barceloni, vendar se nekaj ni ujemalo: svetloba je prihajala z desne in ne z leve, prekratka postelja, kot bi se skrčila, temačen vonj v zraku, skorajda katastrofična tišina. Za hip me je preplavil

Ljubljana: Cankarjeva založba, 2022. Z modro ptico nagrajeni tretji roman literarne kritičarke in pisateljice Tine Vrščaj je luč sveta ugledal po desetletnem romanesknem premoru (njen prvenec Zataknjena v pomladi je izšel leta 2010, njen drugi roman Odradek pa leta 2012). Že kmalu po vstopu v svet med platnicami postane jasno, da je bila takšna ustvarjalna pavza “kritičarke na drevesu”

Sofoklej: Kralj Ojdip. Režija Vito Taufer. Jugoslovensko dramsko pozorište, gostovanje v SNG Drama Ljubljana, november. Režiser Vito Taufer je že v svoji kranjski postavitvi Ojdipa pokazal in dokazal, da gre v tej tragediji, eni najbolj igranih in poznanih sploh, v bistvu za kriminalko, v kateri storilec nevede preganja samega sebe; s Petrom Musevskim v glavni vlogi je bila

Letošnjo častno gostjo Frankfurtskega sejma, Španijo, je soj sejemskih žarometov zopet obsijal po enaintridesetih letih. Španski ustvarjalnosti sta z obiskom sejma dodatno pozornost zagotovila kralj Filip VI. in kraljica Letizia. Slovenija se bo v vlogi častne gostje naslednje leto prvič predstavila nemškemu in svetovnemu knjižnemu občestvu. Kdo ve, kdaj bo naslednja priložnost. Čez trideset, štirideset,