Revija

/…/ Zunanja in notranja motivacija ali ko je sklep v bistvu šele začetek Posredništvo vključuje motivacijo. Številke, ki so nam pomagale izrisati vlogo knjižnic kot literarnih posrednikov, spadajo med zunanjo motivacijo. Ustvarjajo možnosti in ponujajo izbiro. Notranja motivacija je prisotna  v času, ki ga ima knjižničar ali knjižničarka na razpolago za oseben odnos z uporabnikom […]

Za začetek besedila v tej ugledni literarni reviji bom postregel s popkulturno referenco iz filma Umri pokončno, ki je prišel v kino leta 1988. Ta zelo dobro ponazarja, kaj se je s slovenskim, pa tudi s svetovnim knjižnim založništvom nasploh zgodilo pred nekaj manj kot tremi leti, ko se je nad svet zgrnila pandemija, ki je

Ljubljana: Beletrina (Knjižna zbirka Beletrina), 2022. Najbolj presenetljiva lastnost Kraljevega romana Ne bom se več drsal na bajerju je komičnost. Ne kakršna koli, ampak komičnost v Ljubljani, med italijansko okupacijo, sredi druge svetovne vojne. Profesor Lado Kralj je velik, eden največjih poznavalcev, celo teoretikov, komičnega pri nas in vendar je vsakršno teorijo – in še zlasti teorijo

Mogoče se že zjutraj počutim tako crknjenega zaradi snega. Vera se ne, sneg obožuje. Zanjo ni lepšega kot zasnežena pokrajina. Ko iz narave izginejo človeške sledi, ko vse postane ena sama brezmadežno bela površina – kako je to lepo! Skoraj se stopi od očaranosti. Ampak celec tu ne zdrži dolgo. Že po nekaj urah so vsepovsod

Jurkovič: V eseju Gospa Bovary, to sem jaz! se v razmišljanju o Handkeju in njegovem kompleksnem odnosu do jezika in doma ustavite pri sebi oziroma pri jezikovni postavitvi svoje družine. Lahko o jezikovnem ”poreklu” svojih staršev poveste še malo več? Kako je odraščanje v tako zanimivem družinskem okolju vplivalo na oblikovanje vaše identitete, jezikovne in človeške (se to

/…/ Seveda pa transhumanisti nismo naivni glede neskončnih možnosti tehnologije, pa tudi ne glede potencialnih nevarnosti zlorab le-teh. »… čeprav je transhumanizem odločno zavezan izboljšanju človekovega stanja in na splošno optimističen glede njegove izvedljivosti, ne sprejema nobenega prepričanja o neizogibnosti napredka ali poti v prihodnost brez nevarnosti in težav. Iste tehnologije, ki lahko spremenijo človeško

»Zakaj pa si ne rečete slovenski Italijani?« vprašam brez ovinkarjenja, kakor je v moji navadi. »Ker smo Slovenci,« mi hitro in odločno odvrnejo. In jasno mi je, naj ne drezam več. Že trideset let živim v Italiji in večinoma poučujem angleščino, zato vem, kako težko je med urami konverzacije sprožiti živahno debato. Vprašanja, ki se

Pobarvala Marta Manček. Dob: Miš, 2022. /…/ Pipi Pišče se tokrat bralcem predstavlja v tridesetih enostranskih stripovskih prigodah. Junak je sicer luč sveta ugledal že prej, najprej v revijalni obliki, leta 2018 pa je, sicer z drugimi zgodbami, stopicljal tudi med knjižnimi platnicami – vključen je bil namreč v zbornik Mančkovih »zgodbic, pesmic in stripekov«

/…/ Dragi Evald, z izjemnim zanimanjem sem torej prebiral vaša pisma sinu, ki so mnogo bolj čustvena in laže razumljiva kot moje zagonetno filozofiranje, čeprav vsebinsko bogatejša, pa so – se opravičujem za neposrednost – tudi bolj pesimistična in ponekod zagrenjena s kapljicami duhovnega pelina. Toda dokazali ste, da je takšna umetnija sporočanja in ustvarjanja

Na križpotju je nekoč stala tamarinda. Tlakovana cesta pred njo vodi dvanajst milj proti jugu, nato se obrne navzdol in se namoči na obali Kanyakumarija. Na poti proti severu teče mimo Thiruvananthapurama in Mumbaja, vse tja do Himalaje. Lahko bi se reklo, da gre še dlje. Saj navsezadnje, ali ne ustvarja vsaka človeška stopinja svoje