Revija

/…/ Zasnova te kratkočasne in vseskozi duhovite povesti je sicer arhetipska, toda vse drugo je izrazito moderno. Verjetno najbolj samo idejno sporočilo, ki je v sozvočju z idejnimi sporočili sodobne literature; ena izmed prepoznavnih skupnih značilnosti sodobne literature je namreč prav izjemna senzibilnost za vse, kar je izven sebičnega antropocentričnega kroga. Človek ni več samoumeven […]

1 Luna je videti kot uho, poševno visi nad temno regionalno cesto, z neba prisluškuje bolj bela kot Avonmore milk, in ko se mama brez predhodnega opozorila oglasi s sovoznikovega sedeža »Tam se začne Velgow!«, je luna edina, ki jo zares posluša. Pravzaprav bi mama morala prekipevati od navdušenja, vendar njene besede zvenijo tako zdolgočaseno, kot sta

avgust 2015. Dragi Srečko! Meri je rekla, da mi bo pisanje pomagalo. Rekla je, naj pišem o vsem. O tem, kar počnem, zapisujem naj tudi svoje misli. Dolgo se nisem mogla odločiti. Ampak zdaj sem se. Mogoče mi bo res pomagalo, ker …, ker se nikamor ne premaknem. Mislim, saj se premikam in to, saj grem

/…/ Zunanja in notranja motivacija ali ko je sklep v bistvu šele začetek Posredništvo vključuje motivacijo. Številke, ki so nam pomagale izrisati vlogo knjižnic kot literarnih posrednikov, spadajo med zunanjo motivacijo. Ustvarjajo možnosti in ponujajo izbiro. Notranja motivacija je prisotna  v času, ki ga ima knjižničar ali knjižničarka na razpolago za oseben odnos z uporabnikom

Za začetek besedila v tej ugledni literarni reviji bom postregel s popkulturno referenco iz filma Umri pokončno, ki je prišel v kino leta 1988. Ta zelo dobro ponazarja, kaj se je s slovenskim, pa tudi s svetovnim knjižnim založništvom nasploh zgodilo pred nekaj manj kot tremi leti, ko se je nad svet zgrnila pandemija, ki je

Ljubljana: Beletrina (Knjižna zbirka Beletrina), 2022. Najbolj presenetljiva lastnost Kraljevega romana Ne bom se več drsal na bajerju je komičnost. Ne kakršna koli, ampak komičnost v Ljubljani, med italijansko okupacijo, sredi druge svetovne vojne. Profesor Lado Kralj je velik, eden največjih poznavalcev, celo teoretikov, komičnega pri nas in vendar je vsakršno teorijo – in še zlasti teorijo

Mogoče se že zjutraj počutim tako crknjenega zaradi snega. Vera se ne, sneg obožuje. Zanjo ni lepšega kot zasnežena pokrajina. Ko iz narave izginejo človeške sledi, ko vse postane ena sama brezmadežno bela površina – kako je to lepo! Skoraj se stopi od očaranosti. Ampak celec tu ne zdrži dolgo. Že po nekaj urah so vsepovsod

Jurkovič: V eseju Gospa Bovary, to sem jaz! se v razmišljanju o Handkeju in njegovem kompleksnem odnosu do jezika in doma ustavite pri sebi oziroma pri jezikovni postavitvi svoje družine. Lahko o jezikovnem ”poreklu” svojih staršev poveste še malo več? Kako je odraščanje v tako zanimivem družinskem okolju vplivalo na oblikovanje vaše identitete, jezikovne in človeške (se to

/…/ Seveda pa transhumanisti nismo naivni glede neskončnih možnosti tehnologije, pa tudi ne glede potencialnih nevarnosti zlorab le-teh. »… čeprav je transhumanizem odločno zavezan izboljšanju človekovega stanja in na splošno optimističen glede njegove izvedljivosti, ne sprejema nobenega prepričanja o neizogibnosti napredka ali poti v prihodnost brez nevarnosti in težav. Iste tehnologije, ki lahko spremenijo človeško

»Zakaj pa si ne rečete slovenski Italijani?« vprašam brez ovinkarjenja, kakor je v moji navadi. »Ker smo Slovenci,« mi hitro in odločno odvrnejo. In jasno mi je, naj ne drezam več. Že trideset let živim v Italiji in večinoma poučujem angleščino, zato vem, kako težko je med urami konverzacije sprožiti živahno debato. Vprašanja, ki se