Pokličite nas: +386 (0) 14 372 101
  |  
Do brezplačne dostave vam manjka še 25.00

Tina Vrščaj: Na Klancu (recenzira Alenka Urh)

Ljubljana: Cankarjeva založba, 2022.

Z modro ptico nagrajeni tretji roman literarne kritičarke in pisateljice Tine Vrščaj je luč sveta ugledal po desetletnem romanesknem premoru (njen prvenec Zataknjena v pomladi je izšel leta 2010, njen drugi roman Odradek pa leta 2012). Že kmalu po vstopu v svet med platnicami postane jasno, da je bila takšna ustvarjalna pavza “kritičarke na drevesu” (tak naslov nosi njena zbirka kritik iz leta 2020, sicer pa sta v vmesnem času izšli še zbirka kratkih zgodb Plašč (2018) in knjiga za otroke Balabuga!) za njeno pisanje izjemno blagodejna, roman namreč navduši s tankočutnostjo, slogovno izpiljenostjo in tudi aktualnostjo.

Komisija nagrade modra ptica je v obrazložitvi delo označila za družinski, ljubezenski roman, ki hkrati predstavlja precej očitno kritiko določenih potez sodobne družbe s poudarkom na okoljski problematiki. Klanec seveda nosi simbolni pomen, navkreber je vedno teže hoditi kot po ravnem. V obratni smeri je seveda drugače, saj »ni težko priti dol. Najhitreje prideš, če padeš. Privzeta smer padanja: vedno navzdol«. V vsakem primeru Evo življenje na Klancu načenja in ji jemlje življenjski elan, zato ves čas po malem sanja o ravnini. »Kajti na klancu se resničnost vse bolj nagiba. Hiša se nagiba: je njihova/ni njihova. Kajenje se nagiba: je nehal/ni nehal …«. Raba poševnic je v navedenem primeru še posebej zanimiva, saj grafično podkrepi vsesplošni nagib življenjskega habitata družinice, ki zaznamuje tudi življenje deklic Višnje in Brine. Ne le da rišeta vse poševno in po diagonali, temveč za vsak negotovi korak v strmino potrebujeta neprimerno več motivacije, pa naj bo zlepa ali zgrda. Kot simbolni kontrapunkt Klanca se kaže še en kraj, to je s potrošništvom onesnaženi, pogosto zamegljeni, zasmogani (in kar je še takšnih za pljuča škodljivih zmesi in njihovih agregatnih stanj) dolinski Kotel, kjer človek lahko kupi vse, ne da bi dejansko kaj pridobil.

Na Klancu bralcu že z naslovom namigne na enakozvočno naslovljeno delo iz shrambe slovenske klasike (s tem, da je tam klanec pisan z malo začetnico), pa tudi sicer nam avtorica vzdolž zgodbe natrese drobtinic, po sledi katerih prispemo na Cankarjev klanec, skupaj z vsem alegoričnim kapitalom mučne hoje navkreber in ostalimi skorajda arhetipskimi zapiki slovenske duše. Denimo že ureditev v elementarni družinski celici je v osnovi podobna, Eva namreč zaradi Gregorjeve pogoste odsotnosti in vse bolj očitne odtujenosti bolj ali manj sama prevzema skrb za potomstvo – dve razigrani deklici, »mali zgagi« (tretja pa je tudi že na poti), ki potrebujeta polno naročje starševske ljubezni in nenehne naklonjene pozornosti. Že sicer precej skrhana in zreducirana očetovska figura v Gregorjevi podobi slej ali prej pobere svojo plezalno opremo ter šila in kopita – mar ni tudi Cankarjev Tone na podoben način klecnil pod težo realnosti in družino prepustil materinski oskrbi? Poudariti velja, da se sodobna ženska Eva v primerjavi s Francko ob svoji zapuščenosti odreže veliko bolje in navsezadnje zaživi celo veliko bolj srečno, kot je bila sposobna prej, v hladnem partnerskem odnosu.

Tukaj je nadalje zoprni stanovanjski problem; toda medtem ko se pri Cankarju družina seli na klanec, je smer gibanja v pričujočem romanu ravno obratna, Eva se z deklicama preseli v hrupno Ljubljano, ki se zdi svetlobna leta stran od klanške samotne tišine. Roman se skratka ob subtilni vtkanosti navedenih elementov ponaša z dodatno dimenzijo, ki med drugim omogoča splošnejše razmisleke, denimo o družbenih vlogah tedaj, v času cankarjanske trde stvarnosti, in danes, ko je boj proti revščini vsaj do neke mere rešen sistemsko, pa o materinstvu, odnosih, vzgoji ipd. Seveda je mogoče tudi danes po hitrem postopku ostati brez strehe nad glavo, kar v zgodbo vpelje tudi Tina Vrščaj in, kot se zdi, s tem zabije zadnji žebelj v krsto odnosa med Evo in Gregorjem, pa vendar v romanu avtoričin angažma leži drugje: hudo socialno stisko nadomesti pereča okoljska kriza. Skozi dogajalne niti prosevajoče tematsko ozadje romana torej temelji na dialektiki med naravo in tehnologijo, na prepadu, ki v današnjem času še najradikalneje zeva med človekom in njegovim okoljem.

/…/

Komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Shopping Cart