Revija

Ilustrirala Tanja Komadina. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižnica Čebelica), 2022.   Majda Koren je v tandemu z Damijanom Stepančičem bralce zadnja leta zabavala s stripovskimi prigodami lumpastih pujsov Kapa in Bunda, ki sta na ovitku tretjega dela, Na koncu Rimske ceste, v katerem veselo frčita po vesolju, opisana kot »najbolj navihana, najbolj sladkosnedna, najbolj trapasta pujsa […]

Edward Albee: Kdo se boji Virginie Woolf? Režija Ivica Buljan, Mini teater.   Tokrat se, v nasprotju s prakso, Albeejeva okrutna igra do zadnjega diha o igranju zakonske rutine in preigravanju medsebojne hierarhije starejših Marte in Georgea pred parom mladih in manj izkušenih kolegov, v režiji Ivice Buljana in ob dramaturškem prispevku Diane Koloini, dogaja

Kot družbo nas medejo, ti enigmatični mladi, katerim ne vemo, kako bi se približali, kako bi jih nagovorili, jih aktivirali in poodraslili, kajne? Prehodi v odraslost so vedno daljši, vedno manj tradicionalno linearni in vedno bolj začasni. Sociologi bi rekli, da se življenjski poteki destandardizirajo, in to nas bega. Zato se o mladih govori kar

Prvi dan   J’attendrai, le jour et la nuit, j’attendrai toujours… Veter je skozi vejevje od nekod prinesel refren stare popevke, korak mi malo zastane, je mogoče, da je to Tino Rossi, slavni francoski šansonjer? Doma mi bo potem YouTube pritrdil, izvem še, da je med drugo svetovno vojno ta ljubezenska pesem pridobila domoljubni značaj:

/…/ Jurkovič: Leta 2000 ste na »prizorišče« stopili z odličnim prevodom Mediteranskega brevirja. Z avtorjem Predragom Matvejevićem ste se (s)poznali že prej in dve leti pred izidom z njim naredili intervju za Razglede. Pozneje ste prevedli še dve njegovi knjigi, Drugačne Benetke in Kruh naš. So vas avtor, njegova poetika in teme, ki jih je

Zgodba o izgubljenem in najdenem spominu   Kaj mi je povedala babica   Sedim na postelji v sobi, ki si jo delim s sestro. Izborila si je prostor pod oknom, na njeno pisalno mizo pada pramen sončne svetlobe. Že od nekdaj se borim z njo. Ker je moja sestra in le leto starejša od mene,

Ľudmila   Sedi pri kavomatu. Zatečene noge ji kipijo čez preproste lahne črne mokasine z zlizanimi petami, temno vijoličaste pajkice ji segajo do polovice meč, nad najlonskimi nogavicami ji gleda ven košček gole suhe kože s krčno žilo, skrivenčeno v obliki mrtvega deževnika. Lahek stol iz kroma zraven mizice iz enakega materiala v avli poliklinike

O pesniški zbirki Iva Svetine Méle   Zadnja in, kot pravi pesnik sam, tudi poslednja pesniška zbirka Iva Svetine je močan farmakon, zdravilo, celo obliž. In če zdravila, še posebej zdravila, ki jih lahko kupimo brez recepta, spremlja navodilo, naj se pred njihovo uporabo posvetujemo z zdravnikom ali s farmacevtom, bi tudi pesniški zbirki s

Ljubljana: Cankarjeva založba, 2022.   Če smo ga vrsto let poznali kot ležernega pesnika, ki je svoje zbirke pustil, da se medijo počasi, kot najboljše knjige, pa se je Esad Babačić pred nekaj leti podal v bolj burne, s časovnimi roki vezane kolumnistično-esejistične vode, kjer že dlje pušča odtise tudi Uroš Zupan. Primerjava med ustvarjalcema

Avtorski projekt: Ne ti meni Alice (once again). Igrata Nataša Matjašec Roškar in Petja Labovič. SMG Drama Maribor, ogled na TSD v Kranju.   »Prešinilo jo je, da še nikoli ni videla zajca, ki iz žepka na telovniku vleče uro. Radovedna je stekla za njim in še pravi čas opazila, kako izginja v zajčji luknji