O pesniški zbirki Iva Svetine Méle
Zadnja in, kot pravi pesnik sam, tudi poslednja pesniška zbirka Iva Svetine je močan farmakon, zdravilo, celo obliž. In če zdravila, še posebej zdravila, ki jih lahko kupimo brez recepta, spremlja navodilo, naj se pred njihovo uporabo posvetujemo z zdravnikom ali s farmacevtom, bi tudi pesniški zbirki s skrivnostnim naslovom Méle na pot lahko pripisali parafrazo zgornjega predpisa: pred uporabo se povežite s svojim telesom, s svojo animo in s svojimi spomini.
Pesniško zbirko sem dobila v dar junija lani, kmalu po tem, ko je prišla v knjigarne, kot darilo za rojstni dan, in name ni naredila le močnega vtisa, ki traja, ampak me je napolnila s svetlobami in sencami, ki sem jim iskala izvor, da bi na ostri konici prizme našla mavrico, za njo pa ključ do »nikoli končane knjige … Slovnice ljubezni«. Pesmi so me spremljale celo poletje; knjigo sem prenašala s seboj od doma v našo poletno hiško v Poljanah, od tam na morje, z obale v visečo mrežo pod oljkami, iz mreže v posteljo … Svetina me je dobesedno šokiral s svojo eruptivnostjo in docela razprto intimno pahljačo. Ali je mogoče, da danes še kdo tako neposredno iskreno, skoraj v klasični, da ne napišem prepovedani, formi in v poetičnem, visoko estetiziranem slogu postavlja spomenik vseprežemajoči ljubezni in ženski, ki je njen izvor? Priznati moram, da sem se vprašala, kako pisati o tako intimni poeziji. Potapljati se v pesmi počasi in v samoti ali se (morda) pogovarjati o njih z nekom, ki ti je blizu, je eno, napisati in javno deliti svoje razmišljanje pa drugo.
Ivo Svetina je bil tesen prijatelj mojega dedka Igorja Torkarja, od poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do njegovega slovesa sta imela nadvse lep, skoraj očetovsko-sinovski odnos. Svetina ga je zelo cenil in je napisal več spremnih besed k njegovim pesmim ter izjemen nagovor ob obeležitvi stoletnice njegovega rojstva. Tako sem ga tudi sama nekajkrat srečala in junija lani so nam druženje in morebitno posvetilo v knjigo preprečile le nepredvidene izredne okoliščine.
Zbirka Méle je izšla pri Mladinski knjigi v prefinjeni, z vsebino lepo uglašeni opremi v zbirki Nova slovenska knjiga (zbirko je oblikovno zasnoval Radovan Jenko, risbe so delo Ane Sluga). Platnice objemajo pesmi kot nebo, ki ga gledamo skozi zrnato kopreno in zaradi katere ne vemo, ali se skozi rahle odtenke vijoličaste meglice dan nagiba v večer ali zremo v porajajoči se svit na zabrisani meji med nočjo in jutrom, čez katerega letijo sence ptičev, morda tistih, ki jih nosi v sebi dvojica iz knjige.
/…/