Kozin: V vaši predstavitvi na spletu lahko med drugim preberemo, da ne verjamete v trdno identiteto in da ste takrat, ko pišete, pisateljica. Lahko poveste kaj več o Maši pisateljici, kako sta se srečali in prepoznali? Ogrizek: Mislim, da je dolgo spala kot Trnuljčica. Ne vem natančno, kaj jo je slednjič, okoli mojega štiridesetega leta, […]

Loranga, Masarin in Dartanjang   Sprva ne vidimo nič drugega kot gozd. Ogromno borovcev in smrek, nekaj kamnov in mravljišč in starih iglic in borovih storžev od lanskega leta. Nato zagledamo majhne hišice. Eno, dve, tri, enajst, dvajset hišk. Ne, pravzaprav jih je samo sedem, če ne štejemo garaž in lesene ute, kar je povsem

Jaz ima pa eno tako zver, ki teče ko hudir, ima dolge mustače pa ostre zobe. narodna uganka   Nekatere spominja na luskastorepo podgano, čeprav je njegov rep prav lepo kosmat, v slovenski zgodovini pa ima – osebek v celoti, ne zgolj njegov rep – posebno mesto. Medtem ko je gosposka pobijala vse ostalo, so

Dvajsetega septembra letos sem se udeležila 20. literarnega večera LGBT proze in poezije, ki poteka v Ljubljani pri Društvu Škuc. Sama sem vodila ta dogodek osemnajst let, lani pa sta ga prevzeli pesnici Veronika Razpotnik in Špela Setničar, tako da sem letos sodelovala le kot udeleženka in odgovorila tudi na vprašanje, katera umetnina me spominja

Dob: Miš (Srebrna sekira), 2023.   /…/ Hiša starih staršev je polna knjig in postane toplo zatočišče, prepojeno z vonjavami babičine kuhinje. Evi kmalu spozna, da domača predimenzionirana, moderna in razkošna vila, v kateri ima celo svoj lasten medijski kotiček, ni pravi dom, da je hladna in neosebna, zgolj nepremičnina, s pomočjo katere bosta starša

Naj zdaj utihnejo motorke in pride epski konec   Prihaja ta konec. Apokalipsa in račun. Velikopotezno življenje na kredo se končuje z bolečim zneskom. Prozorno bomo rekli, oprostite, otroci, medtem ko jih še naprej spočenjamo in rojevamo v svet, ki gori, se potaplja in izumira. Svet, ki ga lahko natančno in brez sleherne simbolike opišemo

/…/ Omejitve izbiranja in izdajanja stvarnih poljudnoznanstvenih knjig v Sloveniji   Naravoslovne knjige kot vsebinska omejitev v primerjavi s humanistiko Stvarna literatura pokriva izjemno široko vsebinsko področje, ki se, če jo razvrstimo na premici, na eni strani izteguje proti čistim družboslovnim in humanističnim vedam, kot sta sociologija in filozofija, na drugi strani pa proti popolnoma

/…/ Kumerdej: Kako prenašaš svoja osebna izkustva v literaturo? Čeravno je obdobje otroštva in odraščanja praviloma postavljeno v tvoje rodno Prekmurje in mladostniška ter zrelejša obdobja večinoma v Ljubljano in v njej tudi na Metelkovo, glede na raznolik nabor likov in dogajanja ne bi rekla, da gre za avtofikcijo. Tratnik: Res je, včasih ne gre

Ljubljana, 1922 Iz Glasbene matice stopim z violino in rokopisi za Lepo Vido. Kako pogrešam veter! Na Vegovi me pričaka predihan, postan zrak. Zasitnari dež. Še dobro, da imam do realke le nekaj korakov. Nenadoma zaslišim v glavi besede, kaotične, razpršene, prej brbljanje kakor govor. Možgani, živci, tkivo, sorodnosti, na hitro skracana korespondenca z vrtinčenjem

Skrivnost in trn – Štirideset let po izidu Torkarjevega Umiranja na obroke /…/ Ko ob bližajoči se štirideseti obletnici izida Umiranja na obroke – roman je doživel tako velik odziv, da je bil v istem letu pod pogumno uredniško taktirko Toneta Pavčka ponatisnjen kar dvakrat – premišljujemo o razmerjih moči v povojni in polpretekli evropski