/…/
Omejitve izbiranja in izdajanja stvarnih poljudnoznanstvenih knjig v Sloveniji
Naravoslovne knjige kot vsebinska omejitev v primerjavi s humanistiko
Stvarna literatura pokriva izjemno široko vsebinsko področje, ki se, če jo razvrstimo na premici, na eni strani izteguje proti čistim družboslovnim in humanističnim vedam, kot sta sociologija in filozofija, na drugi strani pa proti popolnoma naravoslovnim vedam, kot sta fizika in matematika (v resnici se na obeh koncih kraka te premice ukrivita in stakneta v krog, saj sta filozofija in matematika že od Aristotela zelo povezani). Če torej pogledamo samo skrajnosti v kontekstu slovenske ponudbe knjig, nam hitro postane jasno, kam je nagnjena slovenska knjižna pokrajina: proti družboslovnim in humanističnim temam.
Imamo namreč kar nekaj založb, ki so že same po sebi neformalno združene v kooperativo THD (teorija-humanistika-družba) in so vse po vrsti že desetletja deležne rednega financiranja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (torej JAK, prej je bilo to domena Ministrstva za kulturo). V tej kooperativi so založbe /*cf, Sophia, Krtina, Studia Humanitatis, sem pa vsebinsko pretežno spadata tudi Slovenska matica in založba Apokalipsa. Seveda to ne pomeni, da te založbe izdajajo izključno humanistična dela. Založbe Slovenska matica, Krtina in Studia Humanitatis so s svojim dosedanjim knjižnim programom večkrat posegle tudi na prirodoslovno polje, vendar pa lahko rečemo, da je težišče njihovega programa v družboslovnih in humanističnih temah. In ne samo to. Tudi JAK se v okviru svojega finančnega podpiranja izdanih knjig osredotoča na leposlovje in humanistiko, medtem ko so knjige z naravoslovno znanstveno vsebino pogosto na samem robu njihovega primarnega javnega interesa ter so prepuščene drugim pristojnim institucijam. Javno podporo naravoslovnim knjižnim izdajam tako vsaj formalno nudi Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Kdo pa na Slovenskem sistematično izdaja naravoslovna dela? V preteklosti je bila pomembna založnica tovrstnih (domačih) knjig Slovenska matica, vendar pa se v zadnjem obdobju s tem ne ukvarja več tako sistematično. V okviru ZRC SAZU je izšlo kar nekaj knjig v zbirki Historia scientiae (Zgodovina znanosti), vendar so to precej specializirane izdaje, ki večinoma niso namenjene širšemu bralnemu občinstvu. Pri založbi Modrijan je, ko je še delovala, v zbirki Intermundia, ki naj bi prinašala najboljše od obeh svetov, naravoslovnega in družboslovnega, izšlo deset dobrih knjig, potem pa so z zbirko zaključili. Društvo matematikov, fizikov in astronomov je v preteklosti izdalo kar nekaj knjig z njihovega področja, vendar so v zadnjih letih njihove izdaje vse redkejše. Mladinska knjiga ima zbirko stvarne literature Esenca, v kateri je sprva izšlo tudi nekaj naslovov, ki jih lahko štejemo med prirodoslovne, vendar so pozneje začeli zmanjševati število izdanih naslovov in zbirko preusmerjati v bolj družboslovne vsebinske prvine. Še kar nekaj založb je, ki občasno izdajo kako naravoslovno knjigo, kolikor jih spremljam, pa gre bolj za občasne projekte, ne pa za širšo in poglobljeno vizijo. Založba UMco, v kateri delujem vse od začetka njenega izdajanja knjig leta 2001 (kot podjetje obstaja od leta 1992), je tako ena redkih, morda celo edina, ki (v zadnjem desetletju) kontinuirano in sistematično izdaja naravoslovne poljudnoznanstvene domače in prevedene knjige ter jih skuša plasirati na širši slovenski bralski trg. V zadnjem desetletju je tako izšlo približno petdeset knjig, ki se od blizu ali pa od malo dlje spogledujejo z naravoslovnimi temami, torej tudi z nevrologijo, evolucijo in antropologijo. Pri tem smo imeli in imamo velike težave, ki so samo simptom splošnega dejstva, da izdajanje naravoslovnih knjig v Sloveniji zamira.
/…/