Uncategorized

Pleterski: Obkroža naju precejšen kavarniški trušč, a ga bova skušala odmisliti. Ali takrat, ko igrate, tudi odmislite občinstvo? Pavček: Odvisno od uprizoritve. Pri tistih, ki so grajene na t. i. četrti steni, je nujno, da publiko odmisliš, zatopljen si v domišljijski svet in skoncentriran na partnerja. Pri monokomediji pa je občinstvo sogovornik, doživljam ga kot […]

Za kaj gre pisateljem? Društvo slovenskih pisateljev je na Svetovni dan knjige, 23. aprila, v Narodni galeriji v Ljubljani predstavilo svoje zahteve Vladi Republike Slovenije in zanje dobilo podporo številne publike. Politikov na debato ni bilo; edini, ki se je zaradi odsotnosti opravičil, je bil predsednik vlade Marjan Šarec. Zahteve so naslovljene na Vlado Republike

Milena Mileva Blažić   Vinko Möderndorfer: Jaz sem Andrej. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Odisej), 2018.   Novi mladinski roman Vinka Möderndorferja, ki ga poznamo po kakovostnih delih za mlade in odrasle naslovnike, ubira problemsko uglašene strune. Sestavljen je iz dvaindvajsetih poglavij ter spremne besede na temo adolescence in spolnosti doktorice medicine, Gabrijele  Simetinger. Zgodba je

Alenka Urh   Jakob J. Kenda: Apalaška pot. 3500 kilometrov hribov in Amerike. Ljubljana: ISPO, 2018.   »Dolge poti so res dolge. Na tisoče kilometrov daleč gredo. Na večini se nabere krepko prek sto kilometrov skupnega vzpona. Desetine kilometrov potrebuješ, da jih prehodiš.« Takšna je tudi ameriška Apalaška pot, ki jo je kot prvi Slovenec

Kelih, ki ogroža krzno   Vznik metafore najprej doživim kot trenuten preblisk, ko se po obdobju preizpraševanja nepričakovano zaiskri odgovor, izražen v jeziku nekonceptualne inteligence, torej v obliki podobe, ki je presežna, ki »kaže čezse«. Šele nato postane metafora tudi pesniška figura. Na tem mestu ne bom govoril o Aristotelovi definiciji metafore, ne povzemal številnih

Srečno pospravljeni   Na svetovnem spletu najdemo vse. A tistega, kar je zame največ vredno, tam ni. Ni mogoče najti narave v njenih brezmejnih razsežnostih. Ukrivljenega prostora narave z letnimi časi, ki zaposlujejo vse čute. Njene svežine, dišečega, šelestečega, včasih mokrega in blatnega gozda. Nevihte, ki lahko hitro in nepričakovano prinese točo, ko si z

Mala žalovanja   – Slika – Pričakovala je nekaj velikega, v nebo vpijočega, fanfare, a njun vstop skozi zadnja vrata je daleč od tega. Po kamnitih stopnicah se obotavljivo vzpneta do preddverja v polmraku, kjer edini vir svetlobe prihaja iz malega prostora v obliki kubusa, znotraj katerega sedi uslužbenka. V odgovor na vprašanje jima pokaže

Prelet galebov   »Ne!« zatulim, ko se za trenutek odmaknem od slike, da si ogledam ustvarjeno. Slika je slaba. Kaj slaba. Zanič je! Lahko bi jo kvečjemu prodal kot scenografski dodatek za televizijsko limonado. Ne morem gledati tega zmazka.   Robert White vzame nož in zareže. Počasi para platno, sprva pazljivo uničuje dokaz svojega neuspelega

/…/ Jurkovič: Vašo takratno zimo, pravite, je zaznamovala Jesihova poezija, ob toplejših dnevih pa vas lahko vidimo na klopci v ljubljanskem Botaničnem vrtu, z listom papirja na kolenu in svinčnikom v roki. Večkrat prevajate pod vedrim nebom? Vam misli ne uidejo k sanjarjenju, opazovanju okolice? Morda kakšne prozne pasaže, verze, s kakšnimi kraji, mesti, okoliščinami