Pokličite nas +386 (0) 14 372 101

Slavko Pregl: Konec slepomišljenja

Sodobnost / Uncategorized  / Slavko Pregl: Konec slepomišljenja

Slavko Pregl: Konec slepomišljenja

Za kaj gre pisateljem?

Društvo slovenskih pisateljev je na Svetovni dan knjige, 23. aprila, v Narodni galeriji v Ljubljani predstavilo svoje zahteve Vladi Republike Slovenije in zanje dobilo podporo številne publike. Politikov na debato ni bilo; edini, ki se je zaradi odsotnosti opravičil, je bil predsednik vlade Marjan Šarec.

Zahteve so naslovljene na Vlado Republike Slovenije, saj je področje knjige v tako kritičnem stanju, da zahteva ukrepe celotne vlade, ne le posamičnih ministrstev.

***

  1. Prva zahteva se nanaša na Javno agencijo za knjigo, ki ji je treba razpoložljivi denar takoj vrniti vsaj na raven leta 2010. Znova je treba vzpodbuditi javno razpravo o njenem delu in nalogah. Še posebej pa mora postati neodvisna institucija, uresničevalka javnega interesa za knjigo; zato je bila tudi ustanovljena.

Da je prva zahteva vezana na Javno agencijo za knjigo (JAK), je logično, saj naj bi bila to krovna, najvišja, od politike neodvisna institucija v državi, ki ima na skrbi celotni lok knjige od avtorjev do bralcev. Letos teče deseto leto od njene ustanovitve: njena skrb bi morala biti podpora tako ustvarjanju kot dostopnosti knjige. V primerjavi z letom 2010 so se njena sredstva skrčila za tretjino, »zloglasni Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)« jo je tudi kadrovsko oklestil.

Stare zahteve, naj država podpori knjige nameni vsaj toliko, kolikor ji pobere z davkom, so zaradi strmega upada založništva pri nas postale nesmiselne. 8,5 % davka od približno 120 milijonov evrov v letu 2010 bi se danes namreč spremenilo v 9,5 % od dobrih 50 milijonov. Skrb za lasten jezik in knjigo na bralsko majhnem področju preprosto terja resna vlaganja, samo trg ne more zagotoviti dobrih razmer. Zahteva, da se vrnemo »nazaj«, da bi lahko šli »naprej«, se mnogim zdi nenavadna in daleč preskromna. Ampak to bi pač moral biti začetek novega obdobja, v katerem bi JAK s primernim denarjem lahko smotrno in celovito podpirala vse segmente knjižnega loka.

Občasno se seveda pojavljajo vprašanja o njeni strokovnosti. Večina jih praviloma prihaja od tistih, ki jim je JAK odtegnila ali zmanjšala finančno podporo in se ne strinjajo s tem, kar odločajo pristojne strokovne komisije. Kaj je »dobro« in kaj ni, kaj je v »nacionalnem interesu« in kaj ni, je težko absolutno objektivno ocenjevati; postavljene kriterije različne oči vidijo različno in posebej težko je priznati avtoriteto tistim, ki mislijo drugače. Še najmanj lahko o kvaliteti umetniškega dela presoja sodišče. Na dolgi rok je pač smiselno pričakovati, da bodo nove strokovne komisije v naslednjih mandatih različne »krivice« popravljale. Če jih ne bodo, bo oceni še teže oporekati. Vedno bo tudi prihajalo do napak, a dobro bi bilo ocenjevati celoto in videti, kakšno je razmerje med nespornimi in problematičnimi odločitvami.

Obenem se nikakor ne bi smelo več zgoditi, da bi v nasprotju z zakonom o JAK, ki med drugim pravi oziroma kot prvo nalogo navaja, da »odloča o izbiri programov in projektov s področja knjige in zagotavlja njihovo financiranje«,,namesto strokovnih komisij JAK o financiranju odločali uslužbenci Ministrstva za kulturo.

Javna agencija za knjigo je po mojem mnenju dokazala smiselnost svojega obstoja. Glede na to, da jo čakajo velike naloge – založniški lok iz kriznih spraviti v normalne razmere, priprava na knjižna sejma v Bologni in Frankfurtu, kjer bo Slovenija osrednja gostja –, pa jo je nujno vzpostaviti na način, da bo lahko dobro izvajala to, kar od nje zahteva zakon. Ublažiti bi bilo treba nujo, da bi se (preveč) borila za dodatna evropska sredstva na področjih, ki niso njena osnovna dejavnost.

/…/

Ni komentarjev
Objavi komentar