Ko se pripravljaš na nastop, je zaodrje tvoja spovednica in purgatorij. Čakalnica in kaznilnica odrešitve, tvoje vaje za smrt, če velja, da je vsaka izvedba (kakor vsaka pesem) predrugačenje stvarstva, ki je po vsakem umetniškem procesu na neki način spremenjeno. Zaodrja so takšna in drugačna – od ogromnih garderob z velikimi kozmetičnimi ogledali, fotelji, počivalniki, […]
Splošni pogoji poslovanja spletne trgovine Spletno mesto sodobnost.com vsebuje spletno trgovino, ki deluje v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov. Ob prijavi v sistem obiskovalec pridobi uporabniško ime in geslo s katerima ob vsakem obisku spletnega mesta lahko dostopa tudi do svojega računa (Uporabniški profil) oz. pridobi pravico do nakupa. Uporabniško ime in geslo uporabnika nedvoumno določata in
Zadnji ledeni lovci, film Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja. Produkcija: Film IT. Koproducenti: RTV Slovenija, Studio ritem, Vizualist. Slovenija, 2017. Zadnji ledeni lovci je film, ki ga je zasnoval fotograf in režiser dokumentarnih filmov Jure Breceljnik. Po njegovi nepričakovani in nenadni smrti (na začetka snemanja filma junija 2015) je dokončanje filma obviselo v zraku.
Goran Potočnik Černe: Kulturni genocid: nekdo, ki nekdo že je, postane nihče Read More »
Alenka Urh Carlos Pascual: Debeli zidovi, majhna okna. Prevedla Mojca Medvedšek. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017. Hitrost, s katero lahko potujemo dandanes, sodobnega človeka marsikdaj oropa trajnosti občutenja, in to ne le v smislu dejanskega doživljanja, temveč tudi spominskega podoživljanja tako osvojenega sveta. Seveda obstajajo različni nivoji deromantizacije zapuščanja domačega ognjišča, ki so v
Carlos Pascual: Debeli zidovi, majhna okna (Alenka Urh) Read More »
»Zakoljimo prasca!« sem zavpila. In tu je bil začetek. Kajti baraba se ne rodiš. Baraba postaneš. Ne rečem, da ni potrebnega nekaj genskega materiala, vsaj kakšno nagnjenje do ekstremne klepetavosti recimo, a napomembnejše so okoliščine. Kriza. Lakota. Vojna. Ali kombinacija vsega tega. Pravi raj za razcvetanje določenih potencialov. Zahteve po zakolu si nisem jaz izmislila.
Jaz sem zelo vesela oseba, to moram povedati takoj na začetku. Če bi znal, bi pisal humoreske. Pravzaprav pišem humoreske, vendar se zavedam, da je humor najtežji literarni žanr, zato jih zaenkrat pišem le zase. No, kakšno prebere tudi moja žena. Hčerki sta jih brali prej, zdaj sta diplomirali in šli vsaka na svoj konec,
Oči vsake mačke Morje je v očeh mačke, širjave navznoter, ki so enake potem med zvezdami, ko se spneva s prihodnostjo in vidiva, da je vse le sedanjost v neštetih življenjih, dokler spet nisva vesolje v očeh vsake mačke.
Klemen Jelinčič Boeta: Vesolje v očeh vsake mačke Read More »
Jurkovič: Pisateljsko pot ste začeli s pisanjem pravljic. V radijskem arhivu sem odkrila tri, odlične so! Kaj vas je k pisanju pravljic spodbudilo in zakaj ste se tako kmalu ustavili? Simoniti: Pisati sem jih začela že v osnovni šoli, po njej pa dolgo ne več. Znova so me zgrabile šele malo pred letom 2000
V času, ko je vse, kar se zdi kaj vredno, ‘interaktivno’, od najbanalnejših računalniških iger do inštalacijske umetnosti in visoke znanosti, ki jo navadni smrtniki kljub poznavanju ‘načela’ interaktivnosti in malce blefiranja kaj slabo razumemo, se termin ‘interaktivna poezija’ sliši zelo domače. Pustimo ob strani dejstvo, da je vsaka poezija, kakor tudi vsaka umetnost, sama
