Januar 1926 se je v anale duhovne Evrope zapisal kot nenavadno pomemben mesec: v Pariz je pripotoval Thomas Mann, ki je potem na srečanju s francoskimi intelektualci v okviru Carnegiejeve ustanove za mir med narodi izpovedal prepričanje, da se bo Nemčija pridružila kontinentalni konfederaciji. Sodil je, da bo njegova domovina ravnala tako ne samo zaradi […]

Samo Rugelj Novi tokovi v slovenskem založništvu ali zaton slovenskega romana Prvega dela naslova tega besedila seveda nisem izbral po naključju. Pred četrt stoletja (leta 1994) je s tem knjižnim naslovom izšla monografija Dušana Moravca, v njej pa je analiziral slovensko knjižno založništvo nekako od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne. Ta knjiga je

Matej Bogataj Ko z užitkom rečeš še Simona Semenič: to jabolko, zlato. Režija Primož Ekart, koprodukcija Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana in Zavod Imaginarni. Ogled decembra v Cankarjevem domu.   Semenič je – med domačimi nagrajevanimi in pogosto uprizarjanimi avtorji, velja za oba spola – naredila enega večjih premikov v dramski pisavi, pravzaprav je tista,

O romanu Nož in jabolko in recepciji dela Ivanke Hergold v Trstu   Slovenski klub je prirejal tedenska srečanja za člane in prijatelje društva. Aktualne teme, ki so povezovale zamejstvo z matico, so polnile Gregorčičevo dvorano v središču mesta. V okviru torkovih večerov so bile predstavitve knjig domačih avtorjev samopotrjevalne, čeprav so s primerno zrežirano

Lukas Bärfuss Politika mrtvih O Sofoklejevi Antigoni   Kdor se odloči, da bo nekaj napisal o Sofoklejevi Antigoni, potrebuje za to dobre razloge. Komajda kakšno delo v zgodovini literature je bilo razlagano tolikokrat kot ta drama. Kot razlog za to dejstvo se največkrat omenja konflikt med naslovno junakinjo in Kreontom, vladarjem Teb, ki pa je

Barica Smole   Prijatelja Prežihov Voranc in Ciril Kosmač   Ko bralec prebira dela slovenskih (ali tujih) klasikov, mu oko drsi po vrsticah, da bi ujelo zgodbo, podobe, vzdušje, misli, čustva … in morda resnico. Prav lahko to, zadnjo, zanemari ali pa je sploh ne opazi. Šele kasnejša branja in poznavanje zgodovinskih dejstev mu včasih

Tomo Podstenšek Bobi * Morala bi oditi na počitnice; imela sva celo že letalski karti in plačano sobo v hotelu, Monika si je kupila nove kopalke, jaz pa sončna očala, kremo za sončenje in še nekaj malenkosti. Potem mi je mama nekaj dni pred odhodom sporočila, da je očeta zadela lažja možganska kap. Zdravniki so

Pogovori s sodobniki Alenka Urh s Sebastijanom Pregljem   Urh: Lepo ste poudarili, »ohranjanje zgodovinskega spomina« … Druga plat spomina pa je tudi pozaba, včasih celo nekakšna selektivna amnezija, se zdi. A če se vrneva k vašemu pestremu opusu: predvsem za vaše prve tri romane je značilna žanrska neopredeljivost in neujemljivost. Leta milosti, na primer,

Tone Peršak Branje in kritika, izziv 21. stoletja   /…/ Kakor koli že želim zaključiti ta razmislek, pa tega ne morem storiti, ne da bi še enkrat in kar najbolj odločno izpostavil vprašanja kritike, ki postaja po mojem prepričanju najpomembnejše  vprašanje sodobne literarne situacije. Kakovostna strokovna in dovolj obširna kritiška refleksija posameznih del in tudi