Pokličite nas +386 (0) 14 372 101

Slavko Pregl: Odgovor na seznanitev z razrešitvijo

Sodobnost / Uncategorized  / Slavko Pregl: Odgovor na seznanitev z razrešitvijo

Slavko Pregl: Odgovor na seznanitev z razrešitvijo

Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo

Maistrova 10

1000 Ljubljana

g. Vasko Simoniti, minister

 

Datum: 18. 5. 2020

 

Zadeva: Odgovor na dopis Seznanitev z razlogi za predčasno razrešitev z mesta člana sveta Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, št. 0141-4/2018/29 z dne 7. 5. 2020

 

Spoštovani gospod minister,

vaše pismo me je presenetilo in užalostilo. Človeško in intelektualno spodobno bi bilo, če bi mi naravnost sporočili, da me ne želite več v Svetu Javne agencije za knjigo. Ker mi nestrokovnosti ne morete očitati, bi pač razumel, če bi na kratko zapisali, da se Vaši in moji pogledi na položaj slovenske knjige in založništva pri nas do te mere razlikujejo, da bi težko ustvarjalno sodelovala v prihodnje. Brez odvečnih procedur bi se lahko razšla. V pismu, ki ste ga najbrž veleli napisati – sami bi ga nedvomno napisali bolje – in ga podpisali, ni navedenih nobenih drugih sestavljalcev. V njem je preveč pravnih spodrsljajev in miselnih akrobacij, da bi kot naslovnik smel molčati in jih ne komentirati.

Uvodoma se nikakor ne morem strinjati z vašim mnenjem, da gre pri moji razrešitvi za nujno zadevo v skladu z Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoVid-2. Nujnost tega ukrepa ni nikjer v vašem dopisu utemeljena, po prebiranju člena tega zakona, ki ste ga navedli, pa v prav nobenem od navedenih razlogov ne vidim takšnega, ki bi bil utemeljen v moji razrešitvi. Že v osnovi gre torej v vaši seznanitvi z razlogi za mojo razrešitev za kršenje zakona, za avtoritarno tolmačenje zakonske določbe in za zlorabo zakona, ki sicer želi zaščititi tiste, ki ob virusni epidemiji normalno delovanje državne uprave zares potrebujejo.

Omenil bi še, da Ministrstvo za kulturo res dosledno upošteva dopise in navedbe “članice sveta JAK“ in da so ti dopisi celo podlaga za mojo razrešitev, po drugi strani pa se taisto ministrstvo ni niti odzvalo na moj dopis, ki sem ga poslal ministru po pooblastilu Sveta JAK kot njegov predsednik. Če pustimo ob strani, da gre za nevljudno in neprofesionalno obnašanje državnega organa, ki ne premore niti osnovnega poznavanja pravil omikane komunikacije, da se na dopis odzoveš in da gre za neenakopravno obravnavo, saj se na dopise enega člana sveta odziva, na dopise drugega (predsednika) pa ne, pa je bolj sporno to, da je Ministrstvo za kulturo s tem kršilo 15. člen Uredbe o upravnem poslovanju (UL RS, št. 9/18 in 14/20), po katerem bi kot državni organ moralo obravnavati mojo vlogo in se nanjo tudi odzvati v petnajstih dneh od prejema. Enako velja za dopis Društva slovenskih pisateljev z dne 5. 3. 2020, naslovljen na Ministrstvo za kulturo, na katerega prav tako ni bilo nobenega odziva. Morda boste slednje opravičili s tem, da roki stojijo, vendar pa ne vem, kako boste pojasnili, da je razrešitev enega člana sveta nujna zadeva, razrešitev članice tega istega sveta pa ne.

Zdaj pa k nekaterim vašim t. i. razlogom, vseh zaenkrat niti ne bom komentiral.

1. Najprej glede oddaje prostorov JAK v najem. Ne nameravam se spuščati v podrobnosti postopka oddaje, ki so v pristojnosti direktorice JAK, sem pa prepričan, da je postopek tekel korektno in v skladu z zakonom ter da direktorica ni imela nikakršnega namena okoriščanja z javnim denarjem. Kolikor sem seznanjen, je postopek javnega zbiranja ponudb tekel v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravne lokalne skupnosti. Menim, da je že z objavo dokumentacije v Uradnem listu RS, ki je najbolj transparenten medij objav na ravni države, bil storjen pogoj za pregleden postopek. Dejstvo je tudi, da je bila sklenitev pravnega posla (torej podpis pogodbe) kasneje preklicana, oziroma je en pogodbenik od pogodbe odstopil, tako da se ta pogodba sploh ne izvaja. Škoda, saj je bila to enkratna priložnost, da se ob umiranju knjigarn po Sloveniji vsaj ena odpre tudi na novo ter sooblikuje živahno kulturno središče na sicer precej pustem trgu.

Osupljiva je vaša trditev, da direktorica v finančnem načrtu JAK za 2020 ne bi smela prihodkov od najemnine prikazati kot lastne prihodke, temveč da bi se morali stekati v državni proračun. Prosim, da si ogledate dopis Ministrstva za kulturo – torej vaš dopis – št.6110-475/2019/8 z dne 11. 2. 2020, naslovljen na vse posredne uporabnike državnega proračuna. V tem dopisu je na 2. strani pod točko 2 v prvem odstavku navedeno: “V Finančnem načrtu za leto 2020 in Letnem poročilu za 2020 boste prihodke od najemnin od oddaje državnega premoženja izjemoma še izkazovali, da ne bi zaradi izpada prihodkov prišlo do morebitnih finančnih težav.“ Vi sami ste torej izdali navodilo, da morajo biti najemnine v finančnih načrtih za 2020 še zavedene. Če je kdo kršil zakon, ste torej to bili vi. Ta del v vašem dopisu navajate celo dvakrat, še bolj nedopustno pa je, da med moje obveznosti pripisujete tudi “sodelovanje med predsednikom sveta in direktorico“ pri oblikovanju finančnega načrta. Sklep o ustanovitvi Javne agencije za knjigo RS (UL RS, št. 57/08 in 68/13) je zelo jasen glede pristojnosti sveta in direktorja v zvezi s finančnim načrtom in programom dela – svet oba dokumenta sprejema, pripravi pa ju direktor (19. člen). Če že, pa bi morali biti za to enako odgovorni vsi člani sveta in bi v zvezi s tem vsi morali prejeti enak dopis, kot sem ga jaz.

V 1. točki me je zmotila še vaša dikcija, da je svet ugotovil, da je bil postopek oddaje prostorov v nasprotju z zakonom. Resda je bilo to v predlogu zapisnika, vendar pa svet ne more ugotoviti, da je nekaj nezakonito. To lahko ugotovi samo sodišče, svet je lahko samo takega mnenja. Tudi izrazi v vašem dopisu, kot so “nenavadno“, “neobičajna izvedba“, “pomanjkljivosti“ ipd., seveda ne morejo biti resna podlaga za razrešitev člana sveta.

Ob omembi zapisnika 9. seje bi poudaril še eno pomembno dejstvo. Gre za zapisnik seje, ki obstaja samo kot predlog. Zapisnik vsake seje mora v skladu s Poslovnikom sveta Javne agencije za knjigo Republike Slovenije svet še potrditi. Glede na to, da ta zapisnik še ni bil potrjen, pravzaprav sploh še ne obstaja. Nedopustno je, da se pri moji razrešitvi naslanjate na dokument, ki ga pravzaprav sploh ni.

Napačno je tudi vaše mnenje, da bi morala direktorica pridobiti vaše predhodno soglasje k oddaji prostorov (stran 3). Člena zakona, kjer konkretno piše, da bi morala direktorica pridobiti vaše “predhodno soglasje za oddajo prostorov“, na kar bi jo moral jaz opozoriti, ne poznam.

V skladu z navedenim zavračam vaše ugotovitve, da sem opustil skrb za delovanje JAK v javnem interesu in še posebej, da sem zadevo “banaliziral“. Moje ravnanje ni bilo nevestno in v nasprotju z ravnanjem dobrega gospodarstvenika, zato niso izpolnjeni razlogi, navedeni v tej točki, za mojo razrešitev po Zakonu o javnih agencijah.

/…/

Ni komentarjev
Objavi komentar