Revija

Ustvarjalnost je tista človeška dejavnost, ki najbolj spominja na obrise rajskega vrta. Z njo nadaljujemo zgodbo o stvarjenju in si jo celo prisvajamo, da bi se znova približali Izvoru. Ustvarjalci so z znanostjo in umetnostjo, med katerima v rajski praobliki sploh ne vidim razlike, vseskozi želeli opozoriti na čas pred izvirnim grehom; toda ali jim […]

Z voščenkami ne znam, zato z besedami bi slikal, z mislijo bi vtisnil vsak trenutek narave. Kako preprosto je sredi zaspane poljane pričarati snežno beli lokvanj, na katerem se nabira kristalna rosa tvojih pogledov.   I.   Rad si domišljam, da edinole s pisanjem in retoriko prvinsko ustvarjam, ker drugače ne znam biti iz anonimnosti prepoznan. Ker

Na svetovnem spletu najdemo vse. A tistega, kar je zame največ vredno, tam ni. Ni mogoče najti narave v njenih brezmejnih razsežnostih. Ukrivljenega prostora narave z letnimi časi, ki zaposlujejo vse čute. Njene svežine, dišečega, šelestečega, včasih mokrega in blatnega gozda. Nevihte, ki lahko hitro in nepričakovano prinese točo, ko si z otroki na sprehodu. Tople strpnosti dreves do

Sedim na otoku in pišem esej, uvodnik, ki mi ga je predlagala Jana Bauer, zato ima zanj in za (upam) navdušeno-polemičen odziv bralcev nemalo zaslug tudi ona. Povabila izvrstne mladinske pisateljice kljub obilici dela in vsaj malce pravice do možganskega odklopa pač ne morem zavrniti; pa ne zato, ker bi želel prevzeti pozo nekakšnega politično

Kako je kaj s tabo, slišim vsakič, ko s potegom čez ekran telefona dovolim svojemu mobilnemu operaterju, da klicatelju omogoči glasovni stik z mano. Ja, tega zelo natančno določenega postopka sem se zavedela šele v tem trenutku, saj sem najprej hotela napisati, da vprašanje, kako je z mano, zaslišim vsakič, ko dvignem telefonsko slušalko k ušesu. Telefonska slušalka je odslužila.

Naj za začetek navedem dva podatka, ki ju na prvi pogled ne povezuje nič drugega kot to, da gre za knjige in da je v obeh primerih vpleten domnevno največji prodajalec knjig na svetu, Amazon. Pred časom je bilo v osrednjem slovenskem dnevniku objavljeno sporočilo, da je bila družba Amazon tako rekoč prisiljena omejiti število

Travnik Vode: Na začetku ne moreva mimo še svežih vtisov s častnega gostovanja Slovenije na letošnjem mednarodnem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni. Gostovanje vsi po vrsti ocenjujejo kot zelo uspešno, celo presežno. Kakšni so vaši vtisi in ocena naše predstavitve na sejmu, ki ga gotovo zelo dobro poznate?   Stepančič: Sejem kot

»Ne rabiva tega denarja, Jorg,« je rekla in takoj zaslišala dvojino, ki se je je že skoraj odvadila. »Ne gre za denar, Zarja. Sploh ne gre za denar.« Ne, menda res ne gre za denar, vsaj ne njegov denar, zagotovo ne; toliko slabše torej, toliko slabše. Pred tremi leti, natančneje pravzaprav pred štirimi leti je

Martin Krpan je že zdavnaj spravljen v zakladnici slovenskega kolektivnega spomina, ni pa pospravljen, zato ga sem ter tja kakšen del ven pokuka. Za razliko od njegove silne moči, ki je lepo umeščena, kategorizirana in klasificirana na kakšni polici vsem na očeh, so njegove jezične sposobnosti prej ko slej prezrte, kakor da ne bi bile

Aleš Berger: navsezadnje. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2023.   Redkokatero pesniško zbirko sem prebrala tako na mah kot Bergerjev pesniški dnevnik navsezadnje, ki je nastajal od junija 2021 do junija 2023. Poezija pogosto zahteva poglobitev, iskanje kode, ki nas bo spustila v čarobni in skrivnostni svet, med metafore, simbole in prenesene pomene, v lirično pokrajino čudes,