Gaja Kos
Uroš Grilc: Skozi okna Ljubljane.
Ilustracije Peter Škerl.
Bevke: Škrateljc (Zbirka Škratolovščine), 2024.
V knjigi Skozi okna Ljubljane pokukamo skozi triindvajset oken, torej v življenja prav tolikoljudi (oz. še nekaj več, ker sta dvakrat predstavljeni dve hkrati), ki so v različnih obdobjih živeli v Ljubljani in vidno zaznamovali ne samo mesto, pač pa so svoj pečat na različnih področjih pustili tudi širše. Na zadnji strani ovitka lahko preberemo, da gre za „doživljajsko popotovanje po imenitnih, včasih pretresljivih in neverjetnih zgodbah znamenitih Ljubljančank in Ljubljančanov“. Kot smo v marsikateri knjigi Škrateljca vajeni, tudi v tej na kolofonski strani ob QR-kodi najdemo podatek, da knjižno izdajo spremlja doživljajski sprehod Skozi okna Ljubljane kot eno od doživetij, ki jih Škrateljc ustvarja po različnih koncih Slovenije. Škrateljcu, ki ni zgolj založba, pač pa zavod za kulturo, izobraževanje in šport, vsekakor in vedno znova lahko pripišemo veliko mero podjetnosti, ne samo v povezovanju literature oziroma knjižnih izdaj z doživetji na terenu, temveč tudi v povezovanju z občinami in različnimi institucijami; tokratna izdaja je denimo izšla v sodelovanju s Cankarjevim domom in Mestno občino Ljubljana.
V konkretni prostor nas tokrat umesti že predlist, na katerem najdemo poenostavljen zemljevid (centra) Ljubljane, na katerem so označene točke oziroma stavbe, kjer so v knjigi predstavljene osebe živele oziroma delovale. No, še prej se seveda lahko pomudimo pri domiselni naslovnici – pri silhueti glave s klobukom (recimo na oknu?), v katero je ujeta podoba Ljubljane (za približno predstavo: vrat, glavo in krajec klobuka sestavljajo stavbe, trak klobuka predstavlja reka, vrh klobuka pa grajski grič z Ljubljanskim gradom).
Vsaka Ljubljančanka/Ljubljančan dobi za besedno in likovno predstavitev (kar zadeva slednjo, so vsi umeščeni bodisi pred okno, bodisi za okno, bodisi se nagibajo skozenj, le Duša Počkaj je upodobljena na terasi) po dve strani: letnicam rojstva in smrti (vsi predstavljeni prebivalci Ljubljane so pokojni) sledi jedrnat opis njihove družbene vloge oziroma dejavnosti, ki so se ji posvečali, temu sledi predstavitev njihovih življenj, na desni strani pa si osebo – običajno v družbi kakšnega predmeta, značilno povezanega z njo – lahko še ogledamo; na ilustracijo je vsakič umeščen tudi kakšen citat. Ob takšni pregledni strukturi torej spoznamo izbrane osebe, začenši z Julijo Primic v kombinaciji s Francetom Prešernom, seveda. Sledi ji Primož Trubar, njemu pa Milan Klemenčič, v primerjavi s prvima morda manj splošno znana figura – utemeljitelj lutkarstva na Slovenskem, začetnik marionetnega gledališča pri nas in, kot zanimivost, ljubiteljski fotograf, ki je leta 1907 na Slovenskem prvi ustvaril barvne fotografije. Sledi mu dvojec iz Cukrarne, Dragotin Kette in Josip Murn Aleksandrov, ob čemer avtor naredi še nekaj reklame za eno „svojih“ izdaj, strip Cukrarna. Zgodba slovenske pesniške duše Jaka Vukotiča in Žige X Gombača. V luči morebitnega ponatisa velja opozoriti, da se je v to besedilo prikradla ena napačna letnica. Znanima pesnikoma sledi v širših krogih bržkone manj znana oseba, in sicer Milica Petrović Valentinčič, začetnica slovenske medicinske mikrobiologije in parazitologije. Čeprav opisi zvečine v jedrnatem slogu (ki sicer povsem pritiče poučni naravi knjige) kronološko podajajo informacije, ki zadevajo predvsem službene aktivnosti izbranih oseb, pa tu in tam naletimo tudi na kakšno zanimivost ali podrobnost iz njihovega zasebnega življenja. /…/