Težki časi ustvarijo močne ljudi, močni ljudje ustvarijo dobre čase, dobri časi ustvarijo šibke ljudi in šibki ljudje ustvarijo težke čase. G. Michael Hopf Zgodbo o tragediji skupnega večkrat zasledimo v sila poenostavljeni različici: skupno je vedno slabo, zasebno pa le dobro. Takšno banaliziranje ni nič nenavadnega glede na prevlado amerikanizirane bipolarnosti na eni […]
Angela Malnar je bila vitko dekle dvajsetih let. Rahlo valovite svetle lase je imela spletene v kito, ki si jo je nato v polžasti obliki ponavadi spela vrh glave. Žareče modre oči so vedno iskale dogajanje, premičnost, spremembe. Bila je ena od šestih otrok. Njen oče Mihael Malnar, odločen in resen človek mišičaste postave, je
Delo na progi proti Novemu mestu, nadomestni avtobusni prevoz nas vozi od vasice do vasice, B. pa reče: “Vaša narava je mila.” Vprašam: “Zakaj?” Vem, da ni pozabila fotografij poplav. začne naštevati: “Mi imamo nenehne tajfune ob obali. Potrese v notranjosti. Suše. Poplave …” V redu. Kitajska narava premore pogostejše katastrofične tendence. In tudi ko
Prevod Aleš Mustar. Ljubljana: Mladinska knjiga (zbirka Nova slovenska knjiga), 2023. Mejno stanje je sedma pesniška zbirka slovensko-makedonske pesnice Lidije Dimkovske in četrta, ki je prevedena v slovenščino; pesnica je zanjo leta 2021 v Makedoniji prejela nagrado bratov Miladinov za najboljšo pesniško zbirko, v Sloveniji pa smo jo v prevodu Aleša Mustra dobili lani.
Lidija Dimkovska: Mejno stanje (Recenzira Nada Breznik) Read More »
Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižnica Sinjega galeba), 2022. Grizolda in Maček je enigmatično, poudarjeno crossover delo, bolj kot osnovnošolcem namenjeno srednješolski mladini in odraslim. Roman, ki je pravzaprav literarna prispodoba, »uzgodbljenje« nastanka in ozdravitve travme, ves čas terja počasno in pozorno branje, ki pa je na koncu poplačano z globokim uvidom v mehanizme delovanja in
Luna J. Šribar: Grizolda in Maček (Recenzira Majda Travnik Vode) Read More »
Sławomir Mrożek: Tango. Režija: Luka Marcen, SNG Drama Ljubljana, ogled januarja. Z Mrożkovo igro absurda se srečujemo na prizorišču, ki je na prvi pogled videti kot ropotarnica. Daje vtis skorajšnje zaprašenosti; po prizorišču so razpostavljeni predmeti, ki so svoje vélike dni že preživeli, pa tudi nekoliko čudaški rekviziti, kot je recimo mrtvaški oder. Ni
Obrazi na poti mojega formiranja Važno je, da pomen zgrabiš in ga mimo vseh pasti preneseš na drugo stran tako, da tam nihče ne more reči, da ni pravi. Če ga na drugem, svojem bregu še očistiš balasta, spoliraš in poetično oplemeniš, tako da tudi najstrožje oko ne more reči, da ni lep, si
Za doživetje kulturnega šoka je treba najprej odrasti, se otresti otroškega pogleda, ki vse sprejema in za katerega nič ni dovolj tuje in drugačno, nato pa še odpotovati. Kulturni šok nikoli ne pride na dom. Vse, kar je doma, se sproti udomači, tudi če je sprva »tuje« in tudi če po fazi privajanja še naprej
Mojca Pišek: Poskus redefinicije kulturnega šoka Read More »
Stavek na hrbtni strani fotografije ali voščilo za velikega pesnika Borisa A. Novaka Pogosto gledam serijo fotografij, si zapisal na začetku pretresljivo lepe pesmi Zadnji smehljaj, posvečene spominu na tvojo mamo; tudi sam vedno pogosteje kopljem, premetavam in zlagam fotografije, ki jih čuvam v starih škatlah še iz časov, ko so bile vse fotografije
/…/ Jurkovič: Preden bi vam postavila še nekaj vprašanj o vašem poučevanju slovenščine, bi poudarila, da ste učili tudi italijanščino in nemščino, zato imate dober »vpogled« v procese učenja (tujih) jezikov. Veliko učiteljev tujih jezikov ve povedati, da imajo otroci/mladostniki raje angleščino, in sicer ne le zaradi privlačnosti angloameriške kulture, temveč ker se zdi
