Prva postaja Moja mama je umrla prvega marca dopoldne. Zadnjih deset dni je preživela v bolnici, kamor so jo zaradi pljučnice premestili iz doma upokojencev. V tem času me je poklicala računovodkinja doma in me obvestila, da bom moral plačati za cel mesec, čeprav mama leži drugje – taka so pravila. Nisem ugovarjal. Jasno mi […]

Čudno: tako zelo je oguljen je ta citat, pa ga lahko gulimo še kar naprej in ga ne zmanjka. Za to je kar nekaj razlogov. Najprej ta, da za njim stoji literarna avtoriteta z imenom Gustave Flaubert. Tudi ton, ta vzklik, kajne, je tak, da si ga hitro zapomnimo. Iztrgan iz konteksta, iz neznanega dialoga

I.   Na nekem mestu v esejih O literaturi Umberto Eco zapiše, da je že ob prvem branju Nervalove pripovedi Silvija, ko je odložil knjigo, izkusil »učinek megle«, kot je opredelil ta nenavaden občutek. Pozneje je besedilo prebral še večkrat, da bi poskušal razumeti in si razložiti ta neopredeljivi fenomen, ki ga je v njem

Včasih se desetletja ne spremeni nič, potem pa v nekaj dneh toliko, da se sprememba zareže v  desetletja, je menda parafraza Leninove misli. Stavek, ki morda enako dobro zadane spremembo, ki je – dobesedno ves – svet doletela pred dobrim mesecem. In katere globino preoranja, njegovo smer – dilema je očitno dvosmerna, avtoritarnost ali večja

Alenka Urh   Veronika Simoniti: Fugato. Oblike bega. Maribor: Založba Litera, 2019   Veronika Simoniti se po dveh, med ljubiteljskim in strokovnim bralstvom dobro sprejetih romanih Kameno seme (2014) in Ivana pred morjem (2019), znova vrača k svojemu izvornemu umetniškemu izrazu, h kratki prozi. Njeno tretjo zbirko sestavlja štirinajst zgodb, ki si za tematsko sidrišče,

Luknje Zgodbe iz romana   4.   Kopičili so si za prihajajoče slabe čase, zaloge so neskončno presegale tisto, kar so lahko použili. Nekateri so skušali uživati več, a če ješ štiri večerje dnevno, se telo upre in odpove, morda sredi večerje, morda ti glava preprosto omahne in potem ta nepoužita hrana čaka naključnega mimoidočega,

Bevc: Vaša zadnja izdana knjiga, zbirka kratkih zgodb Tržaške prikazni, je najprej izšla pri italijanski založbi Bottega Errante Edizioni  in je požela izreden odmev, več tednov je bila najbolj prodajana knjiga v deželi Furlaniji – Julijski krajini. Za Trst pravite, da je »ogrlica z mnogimi biseri. Vsi so si med seboj različni, a vsak biser

Vloga in pomen, razvoj in preobrazbe, prihodnost slovenske kulture   Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) v obrazložitvi gesla »legitimacija« kot primer rabe pojma navede tudi naslednjo opredelitev: »kultura je legitimacija, ki omogoča vstop med evropske narode«. Pred tem opozori, da je ta beseda sopomenka besede »izkaznica« in sklopa »osebna izkaznica«, a zdi se, da je

Oliver Sacks: Muzikofilija (Zgodbe o glasbi in možganih). Režija Ivana Djilas. Anton Podbevšek Teater, ogled marca.   Sacks je bil eden od zvezdniških nevrologov, deloval je na ameriški kliniki in napisal nekaj zelo inspirativnih knjig, na primer Mož, ki je zamenjal ženo za klobuk (1986), ki je spodbudila pisanje Evalda Flisarja pri igri Kaj pa