Pokličite nas: +386 (0) 14 372 101
  |  
Do brezplačne dostave vam manjka še 30.00

Sodobnost z Renato Zamida

Sodobnost: Kako je nepričakovana invazija koronavirusa spremenila delo Javne agencije za knjigo (JAK)?

 

Zamida: Kot vse druge nas je precej ohromila. Tekočih procesov sicer v nobenem trenutku nismo ustavili, polovica sedemčlanskega kolektiva je dober mesec dni delala od doma, druga polovica izmenjaje na sedežu JAK, glavna pisarna je bila vseskozi delujoča, telefonsko in elektronsko smo bili dosegljivi. S 4. majem smo se vrnili v običajni delovni ritem. Velika sreča je, da smo izpeljali vse programske razpise in sklenili ustrezne pogodbe o financiranju in da smo uvedli enotni triletni razpis za revije – sicer bi jih zdaj kar nekaj ostalo na suhem. Kot veste, v skladu s priporočilom ministrstva z dne 27. 3. 2020 vsi postopki za že zaključene dvoletne projektne razpise stojijo, kdaj bomo lahko odposlali odločbe o financiranju (tudi knjigarn!) ne vemo, prav tako ni jasno, kdaj bomo lahko objavili javne razpise, ki jih imamo za letos še v načrtu. Smo se pa želeli nemudoma odzvati s podporo knjižni verigi na spodbujevalen način, zato smo že 17. marca sprožili promocijsko akcijo #domacebranje na spletu in socialnih omrežjih; akcija je imela res velik odziv – do 12. aprila smo dosegli skoraj 2 milijona spletnih uporabnikov. Odzivi avtorjev, založnikov, knjigarnarjev, prevajalcev in drugih so bili tako pozitivni, da nam je to dalo krila za nadaljnje kovanje promocijskih načrtov – in tukaj je zdaj akcija Vrnitev napisanih, ki je prava nacionalna in multimedijska akcija, tudi s televizijskimi spoti. Želim si, da bi izpolnila svoje poslanstvo, privabila ljudi v knjigarne in k nakupu knjig, in da bi bila ljudem všeč – tudi vsem „našim“, s knjižnega področja. Po izkušnjah sodeč smo sami najzahtevnejša publika.

 

Sodobnost: Ali se odgovorni na Ministrstvu za kulturo zavedajo, kako pomembna je knjiga za prihodnost in obstoj naroda?

 

Zamida: Vasko Simoniti je bil minister za kulturo že v obdobju 2004–2008, on je ustanovil JAK, državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc je prišla na to mesto neposredno iz založništva, z mesta glavne urednice Slovenske matice, tudi sicer že desetletja deluje na različnih področjih kulture, kako se tega ne bi zavedala?

 

Sodobnost: Slovensko založništvo in knjigotrštvo je zaradi zaprtih knjigarn in knjižnic utrpelo udarec, od katerega si bo težko opomoglo. Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo predlaga ukrepe, ki bi posledice omilili, med njimi recimo odkupe knjig.  Kakšne so možnosti za kaj takega?

 

Zamida: Kolikor vem, Zbornica odgovora na svoje pobude ni prejela z nobenega od ministrstev, na katera so bile naslovljene. Predsednik Zbornice je bil sicer sprejet tudi na sestanku na Ministrstvu za kulturo, kaj konkretnega se, kolikor vem, še ni premaknilo. Z vidika javnih financ je že tako ali tako šibka panoga z uveljavitvijo znižane davčne stopnje DDV še izgubila pomen, kar je sicer paradoksalno in v nasprotju s pomenom panoge ter s tem povezanim javnim interesom, ki je bil v prvi vrsti razlog za znižanje DDV.  Z JAK smo – usklajeno z enim od predlogov Zbornice – poslali pobudo za odkup knjig za šolske knjižnice na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, saj država ravno pri teh odkupih ne izpolnjuje zakonskih obvez in bi z interventnim odkupom (ki bi seveda lahko postal sistemski) naredila prvi korak k zapolnjevanju osiromašenih šolskih knjižnic. Ta ukrep se nam je zdel strokovno utemeljen in realističen, pa še uresničen bi lahko bil hitro. A tudi na to (vsaj doslej) nismo prejeli odgovora. Glede na javno izražena stališča Ministrstva za kulturo tudi ni pričakovati, da bi kakšne za panogo specifične ukrepe pomoči prinesel tretji protikoronski sveženj. Upam, da je panoga, kolikor je glede na svojo strukturo lahko, čim bolje uveljavila pravice iz prvega in drugega svežnja protikoronskih ukrepov in da bodo do nadomestil v čim večji meri upravičeni samozaposleni na področju knjige.

 

Sodobnost: Z Ministrstva za kulturo smo že nekajkrat slišali, da bo po rebalansu proračuna za kulturo, torej tudi za knjigo, ter z njo povezane dejavnosti na voljo manj denarja. Bo vlada JAK omogočila vsaj nemoteno pripravo in izvedbo načrtovanih razpisov? In kako bo z razpisi za prevajalske štipendije in Trubarjev sklad, brez katerih bo slovenska literatura ostala v domači karanteni?

 

Zamida: Tak sklep je imel na mizi Odbor za kulturo na svoji nedavni seji v Državnem zboru, na kateri so bili tudi številni predstavniki panoge, ki so poslankam in poslancem predstavili težave, s katerimi se trenutno soočajo. Niso ga sprejeli.

V kolikšni meri bomo lahko nadaljevali z objavo razpisov, bo tako jasno po rebalansu proračuna. Kdaj se bo ta zgodil in kaj bo prinesel, ne vemo. Vemo pa, da imamo trenutno še nekaj več kot 800.000 evrov nerazdeljenih transfernih sredstev. To je za področje knjige veliko denarja.

Da že dva meseca zamujamo z objavo razpisov za podporo prevodom in izidom slovenske literature v tujih jezikih (ki so sicer v celoti pripravljeni), je boleče tako za nas kot za tuje partnerje, ki nam tozadevno tedensko pišejo. V zadnjem obdobju smo vlagali velike napore v izboljšanje naše mednarodne vidnosti, v povečevanje interesa tujih založnikov za nas in v povečevanje izvozne vrednosti slovenske knjige. Ravno letos smo znova dobili potrditev, ko je Jančar prejel avstrijsko državno nagrado. V kritičnem obdobju, ko pomoč bolj kot kadar koli iščejo tudi založniki v drugih državah, pa smo zaprli dostop do teh subvencij, medtem ko nekateri drugi, naj omenim le Nizozemce, Fince in Flamce, denar za založniki, ki se odločijo izdajati njihove avtorje, dobesedno mečejo.

Komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Shopping Cart