Včasih se desetletja ne spremeni nič, potem pa v nekaj dneh toliko, da se sprememba zareže v  desetletja, je menda parafraza Leninove misli. Stavek, ki morda enako dobro zadane spremembo, ki je – dobesedno ves – svet doletela pred dobrim mesecem. In katere globino preoranja, njegovo smer – dilema je očitno dvosmerna, avtoritarnost ali večja […]

Alenka Urh   Veronika Simoniti: Fugato. Oblike bega. Maribor: Založba Litera, 2019   Veronika Simoniti se po dveh, med ljubiteljskim in strokovnim bralstvom dobro sprejetih romanih Kameno seme (2014) in Ivana pred morjem (2019), znova vrača k svojemu izvornemu umetniškemu izrazu, h kratki prozi. Njeno tretjo zbirko sestavlja štirinajst zgodb, ki si za tematsko sidrišče,

Luknje Zgodbe iz romana   4.   Kopičili so si za prihajajoče slabe čase, zaloge so neskončno presegale tisto, kar so lahko použili. Nekateri so skušali uživati več, a če ješ štiri večerje dnevno, se telo upre in odpove, morda sredi večerje, morda ti glava preprosto omahne in potem ta nepoužita hrana čaka naključnega mimoidočega,

Bevc: Vaša zadnja izdana knjiga, zbirka kratkih zgodb Tržaške prikazni, je najprej izšla pri italijanski založbi Bottega Errante Edizioni  in je požela izreden odmev, več tednov je bila najbolj prodajana knjiga v deželi Furlaniji – Julijski krajini. Za Trst pravite, da je »ogrlica z mnogimi biseri. Vsi so si med seboj različni, a vsak biser

Vloga in pomen, razvoj in preobrazbe, prihodnost slovenske kulture   Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) v obrazložitvi gesla »legitimacija« kot primer rabe pojma navede tudi naslednjo opredelitev: »kultura je legitimacija, ki omogoča vstop med evropske narode«. Pred tem opozori, da je ta beseda sopomenka besede »izkaznica« in sklopa »osebna izkaznica«, a zdi se, da je

Oliver Sacks: Muzikofilija (Zgodbe o glasbi in možganih). Režija Ivana Djilas. Anton Podbevšek Teater, ogled marca.   Sacks je bil eden od zvezdniških nevrologov, deloval je na ameriški kliniki in napisal nekaj zelo inspirativnih knjig, na primer Mož, ki je zamenjal ženo za klobuk (1986), ki je spodbudila pisanje Evalda Flisarja pri igri Kaj pa

Alenka Urh   Mateja Mahnič: Nenavadni primer navadne muhe s slabo karmo. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Sinji galeb), 2019.   Če se ozremo po žanrski krajini sodobne mladinske književnosti, kaj hitro opazimo, da so v vsakoletni produkciji takšne ali drugačne kriminalke in detektivke zastopane dokaj konstantno.  Razpravljanje o žanrih je v kontekstu mladinske književnosti razmeroma

Maja Murnik   Eva Mahkovic in Eva Mlinar: Vinjete straholjubca. Ljubljana: Zavod VigeVageKnjige, 2019.   Ta skrbno in natančno izdelana knjiga (kar je v zadnjem času pri nas že redkost) ni prav láhko branje; pravzaprav niti ni zgolj branje, temveč je prav toliko tudi gledanje, ogledovanje in potapljanje v impresivne vizualne podobe, ki jih je

Dokler imam delo imam pot tja in nazaj ki je le moja sedemnajst minut z avtobusom ko morda utegnem brati ko v glavi spredem pesem   Märta Tikkanen, iz zbirke Ljubezenska zgodba stoletja   Preštevilne noči je Hana čakala na Viktorjevo vrnitev domov, pretvorjena v eno samo veliko uho. Omotična od utrujenosti se je borila

/…/ Miklavž Komelj: V Vašem zgodnjem pisanju je viden vpliv neoavantgarde. Dušan Pirjevec Vas je v svoji spremni besedi k Vidcu Alaina Robbe-Grilleta naštel med tremi glavnimi predstavniki nove avantgardne proze, skupaj z Rudijem Šeligom in Markom Švabićem – oba sta bila Vaša prijatelja. V zgodnjih letih ste bili z neoavantgardo povezani tudi kot urednik