Pokličite nas +386 (0) 14 372 101

Iza Strehar: Izkoristi in zavrzi me

Sodobnost / Uncategorized  / Iza Strehar: Izkoristi in zavrzi me

Iza Strehar: Izkoristi in zavrzi me

  1. slika: BRANJE POEZIJE – Dejanov nastop in hihitanje

Spot na Dejanu. Dejan živčno mežika, ima tremo, požira slino in končno izdavi:

 

DEJAN: Dejan Vozlič: VOJNA

 

                                    Slutnja vojne, slutnja klanja.

Dolžina čakanja je odvisna od tistega, ki čaka.

Včasih je večnost in včasih sekunda.

Opazujem soborca, ki spi poleg mene.

Vprašam se, ali to ni morda zadnjič, da ga vidim živega.

Smrt, o, črna grenka smrt je blizu, o, preblizu.

Opazujem črno zemljo za svojimi nohti in pomislim:

Mar nisem mrtev v grobu že nekaj časa?

 

Že med pesmijo pritajen smeh. Aplavz in smeh od nekod. Dejan se med poklonom ozira in išče izvor smeha, ki potihne.

 

  1. slika: KARAMBOL – Kaj se je zgodilo?

 

Noč. Avto divja po cesti. Sliši se škripanje zavor, nato glasen trk avta. Sledijo glasni in prestrašeni kriki. Sliši se pogovor, oseb še ne vidimo.

 

PETER: Fak. A ste vsi v redu? Viki?

VIKTORIJA: Ja. Tamala, si ti kul?

LENI: Bok me malo boli, ampak po mojem ni nič. Žan?

ŽAN: Kaj se je zgodil?

DEJAN (panično): Kaj je to? A je to kri? A men kri iz nosa teče?!

PETER: Cesta je mokra pa oster ovinek …

ŽAN: Faaaaaaak.

PETER: Pa cesta ni v najboljšem stanju.

DEJAN: Jaz imam razbit nos!

VIKTORIJA: A smo … Vsi smo celi. To je glavno.

DEJAN: Nismo, moj nos …

PETER: Dejan, od krvavenja iz nosu ni še noben umrl!

DEJAN: Ampak jaz moram na urgenco!

ŽAN: Pizda, avto je totalka …

PETER (Dejanu): Saj ni, kot da imaš del avta zapičenega v telo! Sam iz noska ti malo teče!

ŽAN: A vi vidite, kak je moj avto?!

VIKTORIJA: Žan, vse bo v redu.

ŽAN: Odjebi, ne bo.

DEJAN: Če se to ne zaceli pravilno, ne bo v redu! A gremo lahko na urgenco?

ŽAN: Avto ziher ni vozen. Fak. Faaaaak. Faaaaaaaak.

DEJAN: Potem pa, a lahko nekdo pokliče 112?

PETER: Ja, a lahko nekdo pokliče rešilca in reče, naj pridejo hitro, ker nekdo krvavi iz nosu? Pizda, si neumen.

ŽAN: Pozab na ta tvoj nos, avto poglej! Pa komaj sem ga dobil!

 

 

  1. slika: ŠTUDENTSKI DOM – Selitev, ki gre v žurerski pogovor o službah in priložnostih

 

Žan, Peter in Leni sedijo v Žanovi študentski sobi. Viktorija prebira hrano v hladilniku in išče kaj za pojesti. Leni se trudi pleskati.

 

VIKTORIJA: Skoraj vsemu je že pretekel rok uporabe.

ŽAN: Rok uporabe je bolj priporočilo kot kar koli drugega.

VIKTORIJA: Ja, ampak tej pašteti je rok pretekel pred tremi leti.

PETER: Dam ti pet evrov, če jo poješ.

Viktorija zavije z očmi in vrže pašteto v koš.

LENI: A je to kri?

Leni pokaže na madež na steni.

ŽAN (ponosno): Menstruacija.

LENI: Se pravi … kri.

PETER: Čigava?

ŽAN: Od Mance.

VIKTORIJA: Kdo je že Manca?

LENI: Tista računalničarka … Pa …

Leni z gibi nakaže, da je bila obilna.

PETER: Luzerka.

VIKTORIJA: Ni bila luzerka. Pa tudi debela ni bila. Kaj je z vami narobe?

PETER: Mal je bila. Delala je v podjetju, kjer je izračunavala osebne algoritme, komu naj se katere reklame prikazujejo na Facebooku.

VIKTORIJA: In zato je luzerka?

LENI: Ne, zato je debela.

PETER: Ona je služila s tvojimi kliki na reklame!

VIKTORIJA: Zato človek še ni luzer.

PETER: Ampak ona je bila.

VIKTORIJA: Žan, a si jo ti slučajno pustil samo zato, ker se je Petru zdela luzerka?

ŽAN: Am, ne?

VIKTORIJA: Jaz ne razumem čist koncepta luzerja. To naj bi bil človek, ki se ne znajde v sistemu in svetu. Jaz se s svetom in sistemom ne strinjam. Kar pomeni, da po mojih merilih ti ljudje niso luzerji, a ne?

ŽAN: Sem jo probal prepričat, naj ne je sladkorja pa sira pa smetane, sam … So se kile še naprej nabirale.

VIKTORIJA: Kreten.

LENI: Jaz kar ne morem dojet, da se kmalu dejansko seliš iz študenca. Zate sem pa res mislila, da boš večni študent, ki je na črno v študencu do petintridesetega.

ŽAN (užaljeno): Zakaj si pa zame to mislila?

LENI: Pa tako …

ŽAN: Ne, povej, zakaj.

LENI: To sem samo tako rekla.

ŽAN: Nikoli nisem imel slabih ocen. Faks sem še kar, no, redno izdeloval.

LENI: Oprosti, ker sem kar koli rekla.

ŽAN: Zakaj pa si to rekla?

PETER: Žan, pusti jo.

LENI: Samo zajebavala sem se, ne bit cel defenziven.

ŽAN: V vsaki šali je nekaj resnice in vsaka izrečena beseda ima svoj namen, tako da povej.

LENI: Hecala sem se.

ŽAN: Zdele si vsa pametna, ker si šele na začetku dvajsetih. Me zanima, kje boš ti čez pet let.

PETER: Pa dobro, a ti res ne moreš prenest ene same šale na svoj račun?

ŽAN: Po mojem ti, Leni, ne boš niti na črno v študencu, ampak boš vlekla kurce na železniški.

Leni plane v smeh.

ŽAN: To ni bila šala. Če bi bila pametna, bi pustila enemu debilu, da te napumpa pri osemnajstih in bi bila zdaj mama, namesto da se nekaj trudiš s študijem. Mislim, rusistika pa primerjalna književnost? Ti ne boš samo brezposelna, ampak nezaposljiva.

LENI: To smo se ženske res pojebale s to svojo emancipacijo. Prej smo lepo bile doma pa gnezdile, moški so pa denar nosili k hiši. Lepo je bilo. Zdaj pa moramo neke službe imet pa kariere gradit. Pa komu se da. Meni ne.

VIKTORIJA: Saj ti nisi resna, da bi raje otroke rojevala, kot + imela kariero!

LENI: Sem.

VIKTORIJA: Nizko se ceniš.

LENI: Jebeš samospoštovanje. To je navadno sranje. Pa jebeš ponos. Ponos v ruščini pomeni driska, veš?

VIKTORIJA: Česar ti ne bi vedela, če bi doma prala plenice.

LENI: Ja, res mi koristi, da to vem. Koristilo mi bo tudi, da bom lahko študentski status vlekla v nedogled.

PETER: Lahko pa vlečeš tudi kaj drugega in boš mogoče dobila šiht.

LENI: Evo, to! A se lahko pogovorimo o tem?

ŽAN: O čem?

LENI: O fukanju za šiht! Ful nekih zgodb sem že slišala o tem, kako so ženske dobile šiht ali stanovanje, ker so nekomu dale fukat. Kako pride do tega?

VIKTORIJA: Ker živimo v patriarhalni, seksistični družbi.

LENI: Ne to. Jaz bi z veseljem dala fukat, če bi mi nekdo potem ponudil službo, ampak ne vem, kako se najde takega ponudnika oziroma kako namigneš na to ponudbo?

PETER: Delodajalcu rečeš, da bi naredila kar koli, ampak res kar koli, da dobiš to službo.

LENI: Ne more bit tako enostavno.

VIKTORIJA: Pa, a ti to resno, tamala?

PETER: Ne, samo provocira. Kot ponavadi.

LENI: In kaj potem, če to narediš, pa ne dobiš šihta?

ŽAN: Lahko tožiš.

VIKTORIJA: Ati ti te tožbe ne bi plačal.

LENI: Tebi je ne bi plačal. Jaz ga lahko naserjem za več stvari kot ti.

VIKTORIJA: To je žal res …

ŽAN: En dan bom jaz na poziciji, da mi bojo ženske ponujale fafanje v zameno za šiht.

VIKTORIJA: Vau, Žan. A to so ti tvoji veliki cilji v življenju? Bravo. Niti malo patetično.

LENI: A ker drugače pa ženske ne moreš pripraviti do tega?

ŽAN: Drugačen občutek je. Tu gre za občutek totalne premoči nad njo. In je po mojem užitek večji.

VIKTORIJA: Ravnokar sem mal bruhnila v usta.

LENI: Žan ima pa trdega že samo od razmišljanja o tem.

VIKTORIJA: Peter, a greš z mano na čik?

PETER: Lahko, ja.

Peter in Viki se odpravljata.

ŽAN: Samo toliko; jaz bi moral službo dobit že pred dvema letoma. Ampak mi je Peter speljal pripravništvo.

PETER: Oprosti, kaj?

Peter obstoji, Viktorija razočarana ugotovi, da še ne bosta šla na cigareto.

ŽAN: Dobro veš, da bi dve leti nazaj jaz moral dobit pripravništvo, pa si ti svojega fotra prosil, da uporabi veze, in si ga dobil ti.

PETER: To ni res.

VIKTORIJA: Peter, čik.

ŽAN: Je res. Tako da to, da sem jaz zdaj dobil šiht, je veliko bolj pomembno in hvalevredno, kot kar si ti kadar koli dosegel. Ker vsak tvoj uspeh je v resnici samo uspeh tvojega fotra.

PETER: A ti to resno?

ŽAN: Ja. Ti ne bi nič dosegel, če ne bi imel fotra.

Viktorija postaja nejevoljna in nervozna.

VIKTORIJA: Pa, a res bosta spet o tem? Peter …

PETER: No, tega pa ne vemo, a ne?

ŽAN: Ja, pa vemo.

PETER: Odjebi.

ŽAN: Uuuu, dobra. A to si si sam zmislil ali ti je tudi to oči predlagal, da mi rečeš?

PETER: Žan, resno, a lahko, prosim, nehaš s tem.

ŽAN: Ker drugače boš pa kaj? Očija poklical? (Žan imitira telefonski klic.) Oči, oči, zajebavajo me pa nesramni so! Kaj naj naredim? Pridi me rešit, oči, reši me, prosim!

Peter se še komaj nadzira, videti je, kot da bi Žana najraje na gobec.

PETER: Sam toliko, da veš …

ŽAN: Da oči zdajle nima časa, tako da bo tvoja mamica prišla.

PETER: Ne, že stokrat sem ti hotel povedat, da …

ŽAN: Če pa še mamica nima časa, bo pa oči svojo tajnico poslal.

PETER: A me loh poslušaš?!

ŽAN: Ker če te ne bom, bo prišel tvoj gospod oči pravnik in me prisilil, a ne? Ker ti dobiš vseeeee, kar hočeš. In če ne dobiš, potem tvoj oči uredi, da dobiš vseeeeeeeee. Vseeee je tvoje in nikomur ne privoščiiiiš ničeeeesar.

Petru se dokončno dvigne pokrov, prime Žana in ga pritisne ob steno. Žan se prestraši in obmolkne.

PETER: Jaz tega pripravništva nisem hotel! Ogabna mi je ideja bit pravnik! Na razgovor sem prišel pijan in govoril totalne gluposti. Ampak je potem foter uredil, da sem pripravništvo vseeno dobil. A misliš, da sem res to hotel?! A misliš, da je lahko bit od mojega fotra sin?

Peter izpusti Žana.

PETER: Viki, greva zdaj na čik?

VIKTORIJA: Ma, zdaj pa nočem.

PETER: A zdaj me boš pa še ti jebala?

VIKTORIJA: Moment je minil.

PETER: Vsi po vrsti pejte v kurac.

LENI: A če bi jaz tvojemu fotru potegnila kurac, bi mi dal šiht?

Peter jo nepremično ubijalsko gleda nekaj sekund, ostali planejo v smeh.

PETER: Ne fafaš dost dobro.

LENI: Uuuuu, dobra.

ŽAN: A gremo na predstavitev Dejanove nove pesniške zbirke?

LENI: Kdaj pa je?

ŽAN: Čez dva mesca.

LENI: Kje pa?

ŽAN: V neki pički materni.

PETER: Po mojem bo zabavno. Lahko.

VIKTORIJA: Peter, greva zdaj na balkon?

PETER: Ti, ženska, res ne veš, kaj bi rada.

Ni komentarjev
Objavi komentar