Aksinja Kermauner je v enaki meri literatka in pedagoginja in v okviru obeh poslanstev promotorka dostopnosti branja senzorno ovirani publiki, otrokom in mladini; na tem področju je tudi mednarodno opažena novatorka. Prepričana je namreč, da je slikanica za otroški razvoj tako pomembna, da jo je nujno približati tudi slepim, gluhim ali kakor koli drugače prikrajšanim. […]

Mnoge nepozabne iz te knjige so (bile) žal pozabljene, spregledane ali nepoznane. Pričujoča izdaja, ki daje petdesetim izjemnim ženskam podobo, glas in mesto v družbi ter zgodovini, je zato še toliko bolj dragocena, odgovornost vseh sodelujočih, da ustvarijo knjigo, ki ne bo »šla mimo«, pa bržkone toliko večja. Kako jim je uspelo? Z dokončnim odgovorom

Skrivnost lebdeče knjige Boruta Gombača je zbirka kratkih zgodb, primernih za drugo triado osnovne šole; v vsaki od njih spoznamo nove like, ki se jim zgodi nekaj presenetljivega ali čudežnega, ki doživijo določeno prej nepojmljivo izkušnjo ali se osebnostno spremenijo. Kljub kratkemu formatu zgodbe učinkovito napnejo dramaturški lok od opisa začetnega stanja, konflikta in njegove

Le malo je avtorjev na Slovenskem, katerih dela bi bila tako v strokovni kot v širši javnosti vsakokrat sprejeta s takšno pozornostjo kot knjige Anje Štefan in Jelke Reichman – in to gledano v najširšem kontekstu, onkraj (nesrečne) delitve na otroško oziroma mladinsko književnost in književnost za odrasle. Dogodek je še večji, kadar se avtorici

Okrogla obletnica Nika Grafenauerja (konec preteklega leta je obeleževal osemdesetletnico) je, kot je v našem literarnem prostoru v navadi, sprožila niz izdaj pri različnih založbah, na primer Kaj ima sonce najraje pri Mladinski knjigi, Halomušnice: telefonske pesmi o živalih pri založbi Morfemplus, slavni Pedenjped, nabriti fantič, ki si rad vrta po nosu in mimo katerega

O čem bi pravzaprav govorile slikanice, če v njih ne bi nastopale živali?  Otroci s poslušanjem in prvim branjem zanimivih zgodb, v katerih imajo živali lastnosti ljudi (značaj, govor, njihova dejanja …), zaradi identifikacije z njimi doživljajo literarni svet drugače, kot če bi v slikanicah nastopali samo ljudje (ali predmeti); živali so zanje posebna zatočišča,

Manica Klenovšek Musil, po poklicu arhitektka, je sodobna slovenska mladinska avtorica, ki ustvarja avtorske slikanice, sama piše besedila, kratke sodobne pravljice, in jih tudi ilustrira. Objavljati je začela v revijah: v Kekcu je ilustrirala pesmi Polone Škrinjar (Močeradova snubitev, Netopir in lastovka, 2005, 2006), potem je že sama pisala in ilustrirala (Moje drevo, Noč, Nočna