Pokličite nas +386 (0) 14 372 101
Do brezplačne poštnine ti manjka še 20.00! Nadaljuj nakup

Dušan Šarotar: Zvezdna karta (Nada Breznik)

Sodobnost / Revija  / Dušan Šarotar: Zvezdna karta (Nada Breznik)

Dušan Šarotar: Zvezdna karta (Nada Breznik)

Fotografije Dušan Šarotar.
Novo mesto: Goga (literarna zbirka Goga) 2021.

Najnovejši roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta je prav kmalu po izidu doživel zelo naklonjen, množičen in odmeven sprejem v medijih in na družbenih omrežjih. Gotovo je na to vplival tudi rastoči renome avtorja, ki se z vsakim novim prevodom zlasti njegovega dela Panorama nezadržno širi v tujini. Uvrščajo ga med vrhunske sodobne literarne ustvarjalce. Odmev v tujini nas je Slovence že od nekdaj predramil, da smo se podrobneje zazrli v dosežke domače ustvarjalnosti in pameti, na katerem koli področju.

Roman Zvezdna karta je kratek po obsegu, vendar poln, bogat po vsebini. Dogajalni čas sega od oktobra 1932 do maja aprila 1944, v obdobje tehnološkega napredka na eni in uničujoče druge svetovne vojne na drugi strani. Dogajanje je pretežno umeščeno v majhen kraj Šalovci v Prekmurju, vendar je močno povezano tudi z drugimi kraji, s Čakovcem, Soboto in s širšim področjem, ki mu je bil z železniškimi povezavami omogočen dostop celo do Dunaja, Budimpešte, Zagreba in Ljubljane, z nekaj prestopi pa tudi do drugih velikih mest v Evropi, kar pomeni, da za tamkajšnje premožnejše prebivalstvo, zlasti za glavnega protagonista Franca Schwarza, to nikakor ni bil zakoten kraj brez vsake perspektive. Šalovce so naseljevali pripadniki različnih narodov in manjšin, različnih veroizpovedi, jezikov in narečij, a živeli so v miru in razumevanju med seboj in s sosedi. Mnogi so znali prekmursko, medžimursko, madžarsko, nemško; izbiro jezika so prilagajali trenutnim sogovornikom. Šele v zaostrenih razmerah zaradi bližajoče se vojne se je vse spremenilo. Nemški in madžarski narod sta postala okupatorska, sovražna sila. Potovati je bilo čedalje težje, potrebnih je bilo precej dokumentov, dokazil in dovolilnic, Judje, ki jih je bilo v teh krajih veliko, so si morali prišiti rumene Davidove zvezde.

Pisatelj se v tem romanu osredotoča na življenje premožne judovske družine uspešnega trgovca Franca Schwarza ter na širše ekonomsko-socialno in kulturno okolje v Šalovcih in bližnjih mestih, brez katerih bi bilo bivanje v tako majhnem kraju precej oteženo. Osebe v romanu so avtorjevi ne tako davni predniki, katerih usode je že večkrat opisoval, delno tudi v romanu Biljard v Dobrayu, kjer sta bila v ospredju nebrzdano širjenje nestrpnosti in nasilja nad Judi v Prekmurju in njihova množična deportacija v taborišče Auschwitz.

Pisatelj Dušan Šarotar svoje pokrajine in svoje protagoniste opisuje iz samega jedra, iz srčike, od znotraj navzven. Ni samo zunanji opazovalec, je del vsega, o čemer piše, popolnoma vživet in predan, tudi tedaj, ko je med njim in dogodki časovna distanca. Njegovo razumevanje človeške psihe je občuteno, empatično in skrajno senzibilno ne glede na spol ali starost protagonista. Tega se ni mogoče naučiti, kot se ni mogoče docela naučiti načina, kako bralcu kar najbolje približati del njemu odmaknjenega sveta, v katerega postopno vdirajo tragični dogodki, ki bodo usodno spremenili življenja ljudi, naključno rojenih na tem kraju in v tem času. Pisatelj ni naklonjen ne pretirano zvenečim ne povsem temačnim glasovom, njegovo pisanje je umirjeno, raje pridušeno, na meji bolečine, komaj kdaj v dotiku z vznesenostjo. Ponekod je sistematičen v nizanju najmanjših podrobnosti, ki, kot ugotovimo pozneje, zaokrožijo predstavo o značaju človeka ali sliko pokrajine, za katero se sprašujemo, ali jo vidijo oči opazovalca v živo ali je naslikana na platnu. Ne gre le za melanholijo prekmurske pokrajine, za njegovo domačo, rodno zemljo; enako prepričljivo se Dušan Šarotar vživi tudi v druge kraje, denimo v divjo, vetrovno Irsko in njeno naglo spreminjajoče se podnebje, kar opisuje v Panorami, enako prepričljivo se vživi v emigranta iz Albanije v tem istem delu kot v svojega prednika, deda iz Čakovca. Vedenje, da bi vse zgodbe lahko bile njegove intimne zgodbe, mu podeljuje izjemno globino in umetniško moč. Če bi pisatelja Panorame, podnaslovljene Pregled dogodkov, primerjali s slikarjem, bi ga lahko označili za krajinarja in portretista, čeprav je to preskromna primerjava glede na vse odtenke in razsežnosti notranjih doživetij, ki se sprožajo ob potovanjih čez pokrajine in skozi različna mesta ter ob srečanjih in pogovorih z ljudmi.

V Zvezdni karti je Šarotar romanopisec v pravem pomenu besede. Piše jo s časovnimi preskoki in je, morda presenetljivo, ne zaključi z najbolj tragičnim dogodkom. Nasprotno, roman zaključi s prizorom družinskega kosila s povabljenimi gosti, zbranimi ob svečano pogrnjeni mizi, s skoraj bibličnim prizorom, ko v najboljšem porcelanu družine Schwarz postrežejo izbrano jedačo in pijačo, čeprav sta shramba in klet vse bolj prazni in čeprav soboškega rabina dr. Lazarja Rotha, sicer stalnega in dragega gosta, ni za omizjem. To je zaton nekega obdobja, obdobja miru in blagostanja, prijateljstva in sloge. Morda pa tudi obet, da se ti časi kdaj povrnejo.

O največji tragediji za prekmurske Jude, ki jih je doletela pred samim koncem druge svetovne vojne, pisatelj v romanu namenoma poroča skopo. 26. aprila 1944 so bili deportirani vsi Židi iz Sobote, podobno je bilo v Lendavi. Iz Šalovcev so bile štiri judovske družine odpeljane 10. ali 11. maja 1944, med deportiranimi sta bila tudi Roža in Evgen Schwarz. Prizor, ko Roža na pragu pomladi zbrano pakira v velik bel ameriški kovček, v to družinsko relikvijo, topla oblačila za otroka in zase, je zgovoren in pretresljiv.

Snov za svoj roman Zvezdna karta je pisatelj najprej kar se da natančno proučeval. Pod drobnogled je postavil obdobje med letoma 1932 in 1944. Listal je časopise iz tistega časa, pregledoval oglase in plakate, zbiral družinske fotografije, dokumente in predmete. Ko je izčrpal objektivno dosegljive delce, je to nepopolno sliko odložil nekam na rob zavesti in se lotil pisanja. Z domišljijo je polnil vrzeli, s pretanjenim občutkom povezoval znano z neznanim, izpričano z zamolčanim. /…/

Ni komentarjev
Objavi komentar