Drago Jančar: To noč sem jo videl: scenska balada v treh slikah. Dramatizacija in režija Janez Pipan. Drama SNG Maribor, Burgtheater Dunaj, Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd, Cankarjev dom, ogled v Cankarjevem domu, januar. To noč sem jo videl je eden Jančarjevih – in s tem tudi povojnih domačih, kar potrjuje tudi anketa med nekdanjimi žiranti […]

Manja Žugman Aleš Mustar: K(o)ronika. Ljubljana: Književno društvo Hiša poezije, 2021. Pesniško zbirko K(o)ronika lahko najprej opredelimo kot kroniko nekega časa, »pesniškega popisa«, ujetja določenega zgodovinskega trenutka, ko smo se zaradi epidemije koronavirusa znašli doma, ko so ulice zazevale v praznini in ko so se pisarne prenesle v dnevne sobe ter domače kabinete, ko so

Pesimizem romanov in novel Ivana Turgenjeva, ki so mu ga očitali nekateri kolegi, je bil še majhen in najmanj škodljiv davek, ki ga je plačal svojemu strašnemu, da ne rečem hoteno zavrženemu družinskemu okolju. Okrutnost, ozkosrčnost in barbarstvo njegove premožne in znamenite matere Varvare Petrovne je prekosila le njena lastna mati, Ivanova babica, o kateri

V Sathyanovi restavraciji je delal še en Tamilec. Ime mu je bilo Masilamani, klicali pa so ga Masi. Sathyan ga je klical annan in Nishant prav tako. Star bi bil lahko okrog trideset let in skoraj ni odprl ust. Nishant je menil, da v srcu skriva močno zgodbo. V očeh, ki so ves čas begale,

V prvi polovici leta 2020 smo veliko brali, govorili in razmišljali ob obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. Ta dogodek pred sto leti je bil hud udarec po slovenski nacionalni podlagi in razpravljali smo, ne prvič in nemara ne zadnjič, ali slovenska politika na pravi način razrešuje zgodovinske konflikte s sosedskimi, v tem primeru z

Dotaknila se je nabreklega popka, ki se je smolnato svetlikal in rožnato preseval sokove pod zeleno povrhnjico. Roko je položila na tla in pobožala odkrito zemljo. Z blazinicami je zdrsela čez brazdo in počasi zarila prste v mehko podlago. Tukaj bi bil dober prostor. Zajela je prgišče humusa in ga stisnila v pest, a zbodlo

Februar Tudi opoldne je drevje oblečeno v žled. Zrak se tiho poseda na podaljšane ude, na prozorne imitacije debel in vej. Govoriti skoraj ni treba.

Koprivnikar: Če se vrneva vse na pričetek, poezijo ste pisali že kot srednješolec, se nato kot pesnik razvijali ob študiju primerjalne književnosti, v literarni svet pa vstopili s pesniško skupino 443 (prej 442), ki se je v času študentskega gibanja v Ljubljani razvila iz skupine 441. Danes so pesniške grupacije posameznih glasov prej izjema kot

Slovo od leta, ki se noče končati Besede imajo moč, da premikajo predmete, razmikajo obale in vrtijo ozvezdja. Ko naredim piko, vzvalovi površina. Slutim skrivnost, o kateri še ne morem govoriti. V eni od mojih zgodb, morebiti v prvi uspeli pisateljski pripovedi, se pripovedovalec spominja prizora iz otroštva, morebiti zares doživetega, saj je v njegovi