Padec Berlinskega zidu. Vse staro in znano se podira, novo pa komaj dobiva obrise. Carlova starša se jeseni 1989 nenadoma odločita, da bosta odšla na Zahod in začela znova. Pretreseni Carl naj bi ostal doma, v Geri, toda kmalu se tudi on odloči za odhod. Z očetovim žigulijem odpotuje v Berlin, kjer po vrsti naključij postane del podzemne scene. Kot natakar in (še) neuresničeni pesnik se prebija skozi kaos obdobja po združitvi – vseskozi v upanju, da bo obdržal Effi, svojo edino veliko ljubezen. Usodi svojih staršev, ki sledita dolgoletnim sanjam, zamolčani življenjski skrivnosti, spremlja prek materinih pisem, vprašanje, zakaj sta se odločila za odhod in kaj je v resnici njun namen, pa vztrajno kljuva v njem.
Roman Zvezda 111, ki vsebuje tudi avtobiografske elemente, je panorama prvih let po združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije. Bralec začuti atmosfero kratkega obdobja prehoda iz enega družbenega sistema v drugega, doživi čas, poln tveganj in utopičnih vizij, anarhije, pa tudi največje svobode.
Lutz Seiler
Lutz Seiler je za Zvezdo 111 prejel nagrado Leipziškega
knjižnega sejma 2020, njegov romaneskni prvenec Kruzo
bi po mnenju kritikov lahko postal eden najpomembnejših
romanov 21. stoletja. Za svoja dela je prejel mnoge
nagrade, med drugim nagrado Ingeborg Bachmann,
nagrado mesta Bremen za književnost, nagrado Fontane
in nagrado Uweja Johnsona, prav letos pa so mu prisodili
tudi najprestižnejše priznanje za literaturo v nemško
govorečem prostoru, Büchnerjevo nagrado.
Štefan Vevar
Štefan Vevar, rojen leta 1953 v Slovenj Gradcu, je leta 1978 diplomiral iz angleščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Avtor številnih prevodov, zlasti nemških klasikov (Goethe 3-krat, Schiller, Musil 2-krat, Broch, Kafka, Stifter, Dürrenmatt, Novalis, Schiller, Heine, Bernhard, Fontane, Grass, Sebald, Geiger, Ransmayr, Handke, E.T.A. Hoffmann, Haderlap, Winkler, Seiler, Ruge, Gstrein ...), tudi člankov in predgovorov k nemški literaturi v slovenskih prevodih ter prispevkov o teoriji in kritiki prevajanja, pa tudi avtor monografije Temeljni vidiki in principi teorije literarnega prevajanja (2000). Leta 1999 je na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani magistriral in leta 2011 doktoriral z disertacijo Fenomen Goethe: njegova estetika in poetika med izvirnikom in slovenskim prevodom – monografija z istim naslovom je izšla leta 2012 pri založbi Literatura. Leta 2013 je pri Cankarjevi založbi izdal monografijo Vrvohodska umetnost prevajanja. Štefan Vevar je za svoje prevajalsko delo prejel pomembne nagrade: leta 1999 Sovretovo nagrado za književno prevajanje (za prevod Goethejevega romana Učna leta Wilhelma Meistra), leta 2017 nagrado Fabjana Hafnerja za najboljši prevod iz nemščine v slovenščino v zadnjih dveh letih (za prevod romana Saturnovi prstani W. G. Sebalda) in leta 2019 avstrijsko državno nagrado za prevajanje.
