Roman Kruzo nam pred oči prikliče otok Hiddensee v Baltskem (v romanu Vzhodnem) morju, mesto prebegov, zastrahovanja in poguma, želja, sanj, travm, norosti, nišo za intelektualce, odpadnike, idealiste in drugače misleče, ki zaživijo v utopični skupnosti realno dosegljive svobode pod vodstvom Aleksandra Kruzoviča, pomivalca posode in sina sovjetskega generala. Ko se na otok pred lastno travmo zateče Ed Bendler, študent germanistike, tudi njega zajame vrtinec karizmatičnih Kruzovih ritualov. Medtem ko NDR poka po šivih in jo zapušča vse več ljudi, se razvije prijateljstvo. Močno, težko, neponovljivo. Toda kje je cilj? In kakšna bo cena?
Lutz Seiler se je sprva uveljavil kot eden najizvirnejših liričnih glasov, nagrade so sledile tudi po prehodu na prozno ustvarjanje, vrhunec pa so dosegle ob izidu njegovega romanesknega prvenca Kruzo, za katerega je dobil nemško knjižno nagrado (2014). Avtor nas v poetičnem, natančno domišljenem jeziku vodi med halucinacijo in resničnostjo. Delo, ki utegne po mnenju kritikov postati eden najpomembnejših romanov 21. stoletja, lahko prebiramo v vrhunskem prevodu Štefana Vevarja.
Lutz Seiler
Lutz Seiler je za Zvezdo 111 prejel nagrado Leipziškega
knjižnega sejma 2020, njegov romaneskni prvenec Kruzo
bi po mnenju kritikov lahko postal eden najpomembnejših
romanov 21. stoletja. Za svoja dela je prejel mnoge
nagrade, med drugim nagrado Ingeborg Bachmann,
nagrado mesta Bremen za književnost, nagrado Fontane
in nagrado Uweja Johnsona, prav letos pa so mu prisodili
tudi najprestižnejše priznanje za literaturo v nemško
govorečem prostoru, Büchnerjevo nagrado.
Štefan Vevar
Štefan Vevar, rojen leta 1953 v Slovenj Gradcu, je leta 1978 diplomiral iz angleščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Avtor številnih prevodov, zlasti nemških klasikov (Goethe 3-krat, Schiller, Musil 2-krat, Broch, Kafka, Stifter, Dürrenmatt, Novalis, Schiller, Heine, Bernhard, Fontane, Grass, Sebald, Geiger, Ransmayr, Handke, E.T.A. Hoffmann, Haderlap, Winkler, Seiler, Ruge, Gstrein ...), tudi člankov in predgovorov k nemški literaturi v slovenskih prevodih ter prispevkov o teoriji in kritiki prevajanja, pa tudi avtor monografije Temeljni vidiki in principi teorije literarnega prevajanja (2000). Leta 1999 je na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani magistriral in leta 2011 doktoriral z disertacijo Fenomen Goethe: njegova estetika in poetika med izvirnikom in slovenskim prevodom – monografija z istim naslovom je izšla leta 2012 pri založbi Literatura. Leta 2013 je pri Cankarjevi založbi izdal monografijo Vrvohodska umetnost prevajanja. Štefan Vevar je za svoje prevajalsko delo prejel pomembne nagrade: leta 1999 Sovretovo nagrado za književno prevajanje (za prevod Goethejevega romana Učna leta Wilhelma Meistra), leta 2017 nagrado Fabjana Hafnerja za najboljši prevod iz nemščine v slovenščino v zadnjih dveh letih (za prevod romana Saturnovi prstani W. G. Sebalda) in leta 2019 avstrijsko državno nagrado za prevajanje.
