Ista hiša, isti maček, skrb zanju med odsotnostjo prijateljev, vse tako kot leto dni poprej, le da brez bolh in – brez ljubimke. Pripovedovalec se ji odloči napisati pismo, saj lahko le tako poteši svojo željo po pogovoru, a pismo prerašča svoj okvir. Ga ne bi bilo bolje objaviti kot roman?
Ljubezensko pismo? Opis zveze, ki ji ni bilo usojeno? Analiza minule zveze, ki ni nikoli prerastla v pravo razmerje? Christophe Van Gerrewey v zasledovanju želje po pogovoru ne izpolni le namere, da bo na tekočem, ampak navsezadnje vzpostavi tudi (fiktivni) dialog – z monologom nekdanje ljubimke dogajanje nenadoma osvetli tudi z druge perspektive, predvsem pa pripelje »pismo« do bistvenega zaključka …
Christophe Van Gerrewey (1982) je doštudiral arhitekturo in primerjalno književnost, danes poučuje arhitekturo, urednikuje, piše pa tudi članke, eseje in kritike za različne flamske časopise in revije. Na literarno prizorišče je vstopil z zbirko kratke proze Pet zgodb o bolezni (Vijf ziekteverhalen, 2010). Za svoj romaneskni prvenec Da boš na tekočem (Op de hoogte, 2012) je prejel flamsko nagrado za najboljši prvenec, leta 2016 pa tudi nagrado Evropske unije za književnost.
Mnenja:
Nina Prešern – Gospodična knjiga
Izvirni pripovedi, podkrepljeni s pikrim humorjem, ne zmanjka nervoze, razočaranja, začudenja, naveličanosti in kritike, doživete v propadlem razmerju. To je enostranska analiza, katere avtor je moški srednjih let, poklicno, vsaj v svojih očeh, uspešnejši od bivše partnerice. Sebe predstavlja kot zdravo uravnovešenega, njo kot moteče strastno, sebe kot pohvalno usklajenega s časom in zvestega dnevnim, tedenskim in mesečnim načrtom, njo pa kot odvisnico od spontanosti in adrenalina. Črno in belo. Že vohaš, da čisto tako med njima vseeno ni moglo biti?
Anja Ogrizek – Portal Dobre knjige
Bere se kot pismo, ki ga je prvoosebni neimenovani pripovedovalec namenil nekdanjemu dekletu. Kje se skriva povod za njegovo pisanje? Gre za analiziranje večletne zveze, s katerim se želi dokopati do vzroka, zakaj sta se pravzaprav razšla. Piše tudi zato, ker čuti potrebo po pogovoru ob zavedanju, da pristen odnos ni več mogoč.