Vrzel je pretresljiv roman o Srbiji na prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje. Opisuje mlade, razpete med bivanjem v domovini in odhodom v tujino, ter starejše, prežete z nostalgijo in obsedene z bojem proti času, ki jih prehiteva. Pisatelj z upodabljanjem življenja mladih v razburkanih časih ter združevanjem elementov družbeno-psihološkega romana in fantazmagorije postavi prizorišče, na katerem se sredi velikih političnih in zgodovinskih prelomov izmenjujejo izjemno zanimivi liki s svojimi osebnimi, čisto človeškimi problemi. Je osupljiva zgodba o tem, kako se spopasti s prelomnimi zgodovinskimi dogodki, ne da bi se odrekli svoji drugačnosti.
V vzporednih in prepletenih pripovedih se od Beograda in Kragujevca v devetdesetih letih do počitnic v Grčiji razrešujejo osebne in družinske drame, dolgotrajno nasilje ter notranje in zunanje bitke posameznikov.
Darko Tuševljaković je za roman Vrzel prejel nagrado Evropske unije za književnost.
Mnenja:
Opis romana me je pritegnil, še preden je Vrzel nepričakovano pristala v mojem nabiralniku. Tuševljakovića odlikuje dober stil pisanja, ki naslika zanimive osebe z vsemi njihovimi pomanjkljivostmi. Zelo ljub mi je bil drugi del romana, ker me je po svoje spomnil na romane tipa dark academia – ker je dogajanje postavljeno v univerzitetno okolje in raziskuje tam spletena prijateljstva. Morda se ne tako zelo osredotoča na doseganje nekih akademskih uspehov, kljub temu pa s seboj prinaša vzdušje, ki je temačno in na točkah zadušljivo.
Roman Vrzel nas popelje v sodobno Srbijo, kjer ostaline preteklih grozot (tudi napada Natovih letal) preganjajo prebivalce, tudi v obliki kolektivnega spomina. Krvoločnost se kaže predvsem v medosebnih odnosih starejših generacij, pa tudi v oblikah sproščanja (npr. na študentskih zabavah). Stereotipno so zaznamovani črnogorski študentje, ki jih David provocira z Njegoševo podobo in recitiranjem njegove pesnitve. Prikazani so kot maščevalni pretepači in večni študentje, ki zasedajo najvišje študentske položaje. Družba tradicionalnih vrednot v Vrzeli ne dopušča odstopanj od norme brez žrtvovanja (vsaj dobrih medosebnih odnosov). Protagonist Damir s svojo neobičajno študentsko potjo zmore preseči vse stereotipe in se otrese obsojajoče družbe. V tujini začne znova, vendar se iz nje vrne v Beograd ‒ psihološko tako stabilen, da je sposoben življenja v njem.
Alenka Štrukelj – Literarna lekarna
Ko beremo roman, dejansko doživljamo eksplozije posameznih raket, ki se pred nami razpotegnejo kot čudovita paleta vzorcev in barv, ki jih tkejo njegove misli in liki, ki postanejo naše misli in mi postanemo njegovi liki. V njih se prepoznamo in razgalimo. Na koncu snamemo še zadnjo masko, za katero se skrivamo pred svetom. Takšni kot smo. Ko sami pri sebi sklenemo, da je biti drugačen povsem v redu, ko postanemo zvesti sebi in konformizmu obrnemo hrbet, šele takrat nas bodo tudi drugi pripravljeni sprejeti take, kot smo, in premostiti vrzeli, ki nas ločujejo.
Knjiga v živo – Alenka Štrukelj, Literarna lekarna
