Nekega dne na rečni breg pri Puhljevem gozdu naplavi deklico. S seboj ima samo rdeč kovček. Deklica je pozabila, kako ji je ime, zato ji vaščani rečejo Najdenka. Na bregu si postavi svojo kočico in stolp iz avtomobilskih gum. Toda prebivalci Puhljevega gozda menijo, da tako ne more živeti. Nekdo jo mora vzeti k sebi! Toda kdo? Veliki Juš? Doktor Hendrik? Pek z enajstimi sinovi? Kaj če za naplavljeno deklico ni mesta v tako prikupni vasici, kot je Puhljev gozd? Morda so z njo same težave? Spomnimo se samo kolobocije z medvedom iz Puhljevske hoste. Ali celotnega cirkusa, ko je hotel gospod Valjon postaviti zabaviščni park! In tudi tistega trenutka, ko je Najdenka preprosto izginila.
Ganljiva, zabavna in napeta zgodba.
Mnenja:
Lepa knjiga! Duhovito besedilo in imenitne ilustracije, kot nalašč za glasno branje otrokom v nadaljevanjih, v užitek tudi odraslim.
Nenavadna zgodba Stefana Boonena bralca povsem začara z izrečenim in neizrečenim, s srečo in bolečino, s tišino in glasbo, s strahom in pogumom. Dotika se najlepšega lesketanja osončene reke življenja in uničujočih poplav. Govori o ljubezni in o brezsrčnosti. O tem, da je treba včasih storiti tudi kaj takega, česar drugi ne odobravajo. Je ena tistih zgodb, ki jih z enakim užitkom berejo odrasli in poslušajo otroci. In zdi se, da je v njej prav vse, o čemer bi morali razmisliti in si nato pripovedovati. Ilustracije Toma Schoonoogheja zgodbo, ki si jo zaželiš znova prebrati, komaj si jo odložil, imenitno dopolnjujejo s preprostimi črtnimi risbami.
Dnevnik
Belgijski pisatelj Stefan Boonen je v svoji domovini znan po tem, da na otrokom in mladini zanimiv način obravnava resne teme. Zgodba Najdenka iz Puhljevega gozda v tem ni izjema. Skozi dogodivščine deklice, ki se v kraju znajde le s kovčkom, mladim bralcem odstre teme priseljenstva in drugačnosti. Pripoved o tem, ali bo deklica našla svoje mesto v vasi, dopolnjujejo ilustracije Toma Schoonoogha. To je že tretje v slovenščino prevedeno Boonenovo delo.
Najdenka iz Puhljevega gozda, knjiga, ki bi jo morda najbolje opredelila kot (skopo) ilustriran otroški roman, je torej po eni strani lahkotno, akcijsko, napeto branje, po drugi pa na takšni kulisi (učinkovito) tematizira družinsko nasilje in je torej deloma tudi problemsko zastavljen. Gre za knjigo, ki po eni strani temelji na unikatni naslovni junakinji in njenih značajskih lastnostih, iz katerih izhaja tudi večji del akcije, po drugi strani pa na vaški skupnosti, ki zna v ključnih trenutkih stopiti skupaj. Vsi za enega, eden za vse! Gre torej za knjigo, ki jo lahko v prvi vrsti beremo kot poklon srčnosti; kot zelo prisrčen in spretno preveden (iz nizozemščine) poklon srčnosti. Po odgovor na drugi del naslovnega vprašanja se boste morali pa kar lepo sami odpraviti v Puhljev gozd, verjetno kar v središče Teme …
