Revija

»Zakoljimo prasca!« sem zavpila. In tu je bil začetek. Kajti baraba se ne rodiš. Baraba postaneš. Ne rečem, da ni potrebnega nekaj genskega materiala, vsaj kakšno nagnjenje do ekstremne klepetavosti recimo, a napomembnejše so okoliščine. Kriza. Lakota. Vojna. Ali kombinacija vsega tega. Pravi raj za razcvetanje določenih potencialov. Zahteve po zakolu si nisem jaz izmislila. […]

Medsočje Odlomek iz romana Prebujenje Odpiram, zapiram, odpiram, zapiram, odprem oči. Vse pred menoj bledi, motne figure se zdaj ostrijo, zdaj spet meglijo nazaj v neprepoznavne silhuete. Angeli se preobražajo v demone, človeški spački v spačene živalske podobe, vihrajoče drevesne krošnje v kose krvave košnje. Zazdi se mi, da zagledam belo labodjo perut, ki ne

Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Mestno gledališče ljubljansko, SNG Drama Ljubljana, Cankarjev dom. Režija Eduard Miler, februar 2017.   V zadnjem času, torej od leta 2011, je Milerjevo Pohujšanje tretje, ki nam je ostalo v spominu. Vito Taufer se ga je v Mladinskem lotil kot travestije, vse vloge, razen Zlodeja, igrajo moški, preoblečenje sproža

Ivana Zajc   Damijan in Lucija Stepančič: Arsenije! Dob pri Domžalah: Miš, 2017.   /…/ Besedilo Lucije Stepančič je jedrnato, izpisano z vidika vojaka Arsenija Simića. Slednji je fokalizator zgodbe, kar omogoči zanimiv besedilni učinek, saj so vsi prizori pripovedi bralcu podani v tišini, tako, kakor jih je doživel Arsenij. Tako se zgodba bolje približa

Martina Potisk   Aleš Mustar: Srednja leta. Ljubljana: Center za slovensko književnost, 2017.   /…/ Mustarjevim Srednjim letom nikakor ni tuje, da zdaj resnično niso najboljši časi za intimistično poezijo, zaradi česar skrajno nepopustljivo in spretno lovijo ravnotežje na meji med zasebnim (osebnim) in javnim, domačim in tujim, tuzemskim in kozmičnim. A ker, kot rečeno,

Štefan Vevar   O veliki avanturi Lutza Seilerja – s  potepa med originalom in prevodom ***   Poseben prevodni problem je fragmentarni svet, ki ga izrisuje razdrobljena, ranjena zavest. Skiciran beg glavnega junaka Edgarja Bendlerja, beg iz vajenega življenja, s pretanjenimi, silovitimi potezami, izris detajlov, prepričljivih, a luknjičavih, da si kot prevajalec in bralec sredi

Drugi užitki Odlomek iz romana I. Ko je v letu Gospodovem 1990 doktor veterine Pavel Kohoutek pogledal skozi okno in zagledal svojo trenutno žensko, kako stopa po vrtu, je zaradi svoje rahlo vzvišene vdanosti v usodo pomislil, da se mu je zgodilo nekaj, kar bi moralo biti vsakomur v opomin. Kohoutkova trenutna ženska je imela

»Pa ti, Safras?« ga je ošinil natakar. »Kaj boš?« »Safras?« se je namrščil. »Ne moreš mi reči kar Safras,« se je v hipu vznejevoljil. »To je tako, kot bi jaz tebi zdaj rekel Mali, čeprav si Qemali.« »Eh,« je odmahnil Qemali in se zazrl mimo. »Lahko mi rečeš kar Kasim,« je čez čas zmignil in

Miros: S Ferijem Lainščkom sta očeta in zdaj grobarja založbe Franc-Franc. Kako je bila ta založba usmerjena?   Just: Ko je Pomurska založba še delovala in vlekla založniški voz v Pomurju, je bil Franc-Francov program naravnan v kulturno promocijo, literarne prireditve in alternativno izdajanje knjig, ki bi v velikih založniških sistemih težje izšle. Ko pa

Vsi, ki se ukvarjamo z mladinsko literarno vedo (profesionalno, polprofesionalno ali neprofesionalno), smo hkrati tudi zagovorniki otrok v mladinski književnosti. Podobo otroka (od rojstva do 18. leta) smo dolžni obravnavati dostojno in spoštljivo, še posebej ko gre za problemske teme, ki jih avtorji mladinske književnosti obravnavajo tako, da so na strani otrok; te teme torej