Revija

/…/   Jurkovič: Preden bi vam postavila še nekaj vprašanj o vašem poučevanju slovenščine, bi poudarila, da ste učili tudi italijanščino in nemščino, zato imate dober »vpogled« v procese učenja (tujih) jezikov. Veliko učiteljev tujih jezikov ve povedati, da imajo otroci/mladostniki raje angleščino, in sicer ne le zaradi privlačnosti angloameriške kulture, temveč ker se zdi […]

»Po dvajsetih letih še vedno pozabiš stresti copate, preden jih obuješ. Igraš se z usodo,« je dejal Sufjan zmajujoč z glavo, ko si je Viktorija brezskrbno nataknila koničaste babouches iz škrlatnega usnja. Vanje so se radi zavlekli škorpijoni. Sufjan je ravno pred nekaj dnevi v shrambi našel samico, ki je na hrbtu nosila kupček mlečno

Odlomki iz romana   Prvi del   S perspektive invalidskega vozička   Obožujem sestro Aliki. Aliki. Aliki. Aliki. In nobene druge. Sestra Aliki naredi vse prav: vrata moje sobe pusti malce priprta, skodelico z dulcem, v kateri je sadni čaj, vedno postavi na mojo levo, ne poskuša mi vzeti steklenice viskija iz predalnika nočne omarice,

Ljubljana: LUD Literatura, 2023.   Najnovejša pesniška zbirka Ane Pepelnik se pričenja z najrahlejšimi, kar najbolj krhkimi verzi: »tisto o pesmi // kako se / ǀ začne // če se sploh kdaj / konča« Zaključi se z dokaj kompaktnimi pesmimi v prozi, vmes pa se najde še tisto, kar v oblikovnem smislu predstavlja nekaj vmesnega.

Simona Semenič: žbam! Slovensko mladinsko gledališče, spodnja dvorana, režija Vito Taufer.   žbam! je igra, ki je nastala iz ostankov ene prvih uspešnih in prebojnih iger Simone Semenič 5 fantkov.com. V igro Semenič je vpisano, da odrasle ženske igralke igrajo otroke, ki se igrajo otroške nasilne igre in preigravajo odnose doma, med starši, predvsem, če

Kadar koli kdo pripoveduje pravljico, se znoči. Ne glede na kraj, ne glede na čas, ne glede na letni čas pripovedovanje pravljic prikliče zvezdnato nebo in beli mesec, da priplezata izza napuščev in oblebdita nad glavami poslušalcev. Ob koncu pravljice se soba včasih napolni z jutranjo svetlobo, drugič ostane za njo drobec zvezde, včasih raztrgan

Stripovska umetnost je stara dobrih sto let, beseda strip pa se je v jugoslovanskem prostoru uveljavila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je urednik beograjske Politike Duda Timotijević napovedal objavo stripa Detektiv X–9 in je leta 1935 začela izhajati tudi specializirana revija Strip. Timotijević je besedo povzel po ameriški besedni zvezi comic strip, ki v

Kozin: V vaši predstavitvi na spletu lahko med drugim preberemo, da ne verjamete v trdno identiteto in da ste takrat, ko pišete, pisateljica. Lahko poveste kaj več o Maši pisateljici, kako sta se srečali in prepoznali? Ogrizek: Mislim, da je dolgo spala kot Trnuljčica. Ne vem natančno, kaj jo je slednjič, okoli mojega štiridesetega leta,

Loranga, Masarin in Dartanjang   Sprva ne vidimo nič drugega kot gozd. Ogromno borovcev in smrek, nekaj kamnov in mravljišč in starih iglic in borovih storžev od lanskega leta. Nato zagledamo majhne hišice. Eno, dve, tri, enajst, dvajset hišk. Ne, pravzaprav jih je samo sedem, če ne štejemo garaž in lesene ute, kar je povsem

Jaz ima pa eno tako zver, ki teče ko hudir, ima dolge mustače pa ostre zobe. narodna uganka   Nekatere spominja na luskastorepo podgano, čeprav je njegov rep prav lepo kosmat, v slovenski zgodovini pa ima – osebek v celoti, ne zgolj njegov rep – posebno mesto. Medtem ko je gosposka pobijala vse ostalo, so