Urh: Ste novinar, pisatelj in alpinist. Vsekakor zanimiv nabor življenjskih poslanstev. Na pisateljsko pot ste stopili prav s pisanjem o vaših občudovanja vrednih alpinističnih podvigih. Ste imeli že ob pisanju dnevnika na prvi odpravi v Karakorum leta 1986 v mislih, da bo iz tega nekoč nastala knjiga ali so se stvari kar same odvile v […]

Kristian Koželj   Nazaj k molku Maja lani je Michel Houellebecq, za katerega menim, da je eden najboljših kronistov samopašnega ega kot gonilne sile sodobne evropske družbe, o čemer bom razmišljal v nadaljevanju, v eseju o postcovidnem svetu povsem v svojem slogu naivne utopiste postavil na hladno: »Niti za trenutek ne verjamem izjavam, da ‘nič

Milena Mileva Blažić   Igor Saksida, Rok Terkaj – Trkaj: Repki. Ilustriral Igor Šinkovec. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Domače branje Knjiga pred nosom), 2020.   Literarni zgodovinar in redni profesor dr. Igor Saksida je svoje literarnovedno znanje z izrazito afiniteto do slovenske poezije z Rokom Terkajem združil že drugič. Prvič sta sodelovala pri Kla kla

Igor Divjak   Mirana Likar: Pripovedovalec. Novo mesto: Goga (literarna zbirka Goga), 2020.   Roman Mirane Likar Pripovedovalec je nastal v času, ko praktično ni več neposrednih pričevalcev, ki bi za nove generacije ohranjale izkušnjo druge svetovne vojne. Na javnih zborovanjih Zveze borcev ni skoraj nobenega borca več, v partizanske uniforme se oblačijo neki drugi

Dolgo je veljalo, da je Isak Dinesen grozljiva starka, elegantna in odeta v skrivnost, potem pa ji je film s pretirano romantičnostjo in nekaj otročjosti nadel podobo trpeče kolonialne aristokratke. Ne trdim, da baronica Blixen ni bila romantična in aristokratska, a je ustrezneje reči, da je vse to igrala, vsaj odkar je postala Isak Dinesen,

Kako je kaj s tabo, slišim vsakič, ko s potegom čez ekran telefona dovolim svojemu mobilnemu operaterju, da klicatelju omogoči glasovni stik z mano. Ja, tega zelo natančno določenega  postopka sem se zavedela šele v tem trenutku, saj sem najprej hotela napisati, da vprašanje, kako je z mano, zaslišim vsakič, ko dvignem telefonsko slušalko k

Jutro je bilo hladno in vetrovno. Khan si je ogrnil volneno jopico okrog ramen, preden je stopil iz stražne jame. Nekaj korakov stran je tekel potok. Voda, ki se je nabirala v majhnem tolmunu, je bila prozorno čista. Čez nekaj minut se bo prebudil tabor in voda bo spremenila barvo, ko se bodo v njej

Diana Pungeršič s Tino Popovič   Pungeršič: Ker vsa razvejena kulturno-umetniško-izobraževalna dejavnost, o kateri se bova pogovarjali v nadaljevanju, nastaja (ne)posredno pod vašo taktirko, torej pod okriljem Zavoda Divja misel, bi vas za začetek vprašala, kdo je Tina Popovič. Kako bi se sami opredelili?   Popovič: Opredelitve, fiksacije so po navadi težavne, začasne. Verjetno sem

Januarja so svetovni splet preplavile šale o Kitajcih, ki v vokih ali na žaru spečejo vse, kar leze in gre. Mačke, kače, netopirje, marsovce. Brali smo o tem, kako so Kitajci manj kot ljudje: nehigienični, požrešni, čudni. Drugačni od nas. Resni mediji so v svoje novinarske prispevke podtikali kolonialistične in orientalistične predsodke, ko so pisali