Revija

Sedim na otoku in pišem esej, uvodnik, ki mi ga je predlagala Jana Bauer, zato ima zanj in za (upam) navdušeno-polemičen odziv bralcev nemalo zaslug tudi ona. Povabila izvrstne mladinske pisateljice kljub obilici dela in vsaj malce pravice do možganskega odklopa pač ne morem zavrniti; pa ne zato, ker bi želel prevzeti pozo nekakšnega politično […]

Kako je kaj s tabo, slišim vsakič, ko s potegom čez ekran telefona dovolim svojemu mobilnemu operaterju, da klicatelju omogoči glasovni stik z mano. Ja, tega zelo natančno določenega postopka sem se zavedela šele v tem trenutku, saj sem najprej hotela napisati, da vprašanje, kako je z mano, zaslišim vsakič, ko dvignem telefonsko slušalko k ušesu. Telefonska slušalka je odslužila.

Naj za začetek navedem dva podatka, ki ju na prvi pogled ne povezuje nič drugega kot to, da gre za knjige in da je v obeh primerih vpleten domnevno največji prodajalec knjig na svetu, Amazon. Pred časom je bilo v osrednjem slovenskem dnevniku objavljeno sporočilo, da je bila družba Amazon tako rekoč prisiljena omejiti število

Travnik Vode: Na začetku ne moreva mimo še svežih vtisov s častnega gostovanja Slovenije na letošnjem mednarodnem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni. Gostovanje vsi po vrsti ocenjujejo kot zelo uspešno, celo presežno. Kakšni so vaši vtisi in ocena naše predstavitve na sejmu, ki ga gotovo zelo dobro poznate?   Stepančič: Sejem kot

»Ne rabiva tega denarja, Jorg,« je rekla in takoj zaslišala dvojino, ki se je je že skoraj odvadila. »Ne gre za denar, Zarja. Sploh ne gre za denar.« Ne, menda res ne gre za denar, vsaj ne njegov denar, zagotovo ne; toliko slabše torej, toliko slabše. Pred tremi leti, natančneje pravzaprav pred štirimi leti je

Martin Krpan je že zdavnaj spravljen v zakladnici slovenskega kolektivnega spomina, ni pa pospravljen, zato ga sem ter tja kakšen del ven pokuka. Za razliko od njegove silne moči, ki je lepo umeščena, kategorizirana in klasificirana na kakšni polici vsem na očeh, so njegove jezične sposobnosti prej ko slej prezrte, kakor da ne bi bile

Aleš Berger: navsezadnje. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2023.   Redkokatero pesniško zbirko sem prebrala tako na mah kot Bergerjev pesniški dnevnik navsezadnje, ki je nastajal od junija 2021 do junija 2023. Poezija pogosto zahteva poglobitev, iskanje kode, ki nas bo spustila v čarobni in skrivnostni svet, med metafore, simbole in prenesene pomene, v lirično pokrajino čudes,

Rok Kravanja: Slovenska transverzala. Produkcija: Via Negativa in Moment Maribor. Stara mestna elektrarna, Ljubljana. Ogled maja 2024.   Avtorski solo performans Roka Kravanje, katerega premiera je bila 29. maja v Stari mestni elektrarni, je bil narejen v okviru laboratorija Vie Negative – VN Lab. Cilj laboratorija je raziskovati uprizoritvene forme, najti in razvijati učinkovito uprizoritveno

Razmišljanje o nekaterih dejstvih in o ceni pisateljskega dela     Suhoparen, malce samovšečen, a v bistvu stvaren uvod   Leta 1972 je izšla moja prva knjiga. Honorar za avtorsko polo je takrat znašal toliko kot povprečna slovenska plača. Do danes sem napisal/objavil nekaj več kot petdeset knjig, prejel vse možne slovenske nagrade za mladinsko

Valetič: Najin pogovor se bo odvijal v jeziku, ki za nikogar od naju ni materni. Mislite, da bodo vsi odtenki tega, kar bova želela povedati, prišli do izraza?   Pascual: Mislim, da bodo. Tega mi drugače ni treba početi z Mojco [Medvedšek, prevajalka, urednica], ki me v pogovorih razvaja s popolno španščino, sicer pa moram