Javier Marías v zbranih življenjepisih zavrača objektivnost; že z izbiro fotografij pisateljic in pisateljev odškrne vrata v njihov intimnejši svet, nato pa iz okruškov eksistenc avtorjev, iz pričevanj njihovih sodobnikov in anekdot stke človeško podobo umetnikov besede, kot so Thomas Mann, Vladimir Nabokov, Oscar Wilde, Yukio Mishima, Isak Dinesen in Djuna Barnes. Pred nas prikliče njihova prijateljstva, medsebojno občudovanje, pa tudi ljubosumje in privoščljivost.
Rimbaudov odnos z Verlainom je bil “serija nesreč”, za Jamesa Joycea je bila, po mnenju njegovega brata, “nesreča nekakšna razvada”, medtem ko je bil na družabnih dogodkih prava mora, saj sploh ni odprl ust. Henryju Jamesu se je Flaubertovo delo gabilo, saj ga je nekoč, ko ga je obiskal s Turgenjevom, ta sprejel v domači halji; zanj je postal človek, ki je vse počel v domači halji. Robert Louis Stevenson je med svoje prijatelje štel tudi ljudi sumljivega slovesa, med drugim strupenega satirika in množičnega morilca, Turgenjev in Tolstoj pa sta svoj napovedani dvoboj prestavljala kar sedemnajst let. Nevarna razmerja povzame zaupljivo mnenje madame du Deffand: “Človeka obdajajo orožje in sovražniki. Prijatelji so tisti, za katere se nam ni treba bati, da nas bodo umorili, hkrati pa morilcem njihovega namena ne bi preprečili.”
Spoznajte ljudi, ki so mojstrsko vihteli peresa.
- Več poglavij oziroma življenjepisov iz knjige je najprej izšlo v reviji Sodobnost; zaradi velikega zanimanja in pozitivnih odzivov smo se odločili za izdajo celotne knjige.
- »Maríasova pozornost je osredotočena na osebe in ne na maske, ki so si jih nadele, ko so postale slavne. Tako nadvse različni mojstri iz 18., 19. in 20. stoletja vstanejo iz preteklosti v vsej svoji naravnosti, ujeti v vsakodnevni vrvež, ki mu nihče ne more ubežati. Seveda za njimi ne opreza skozi ključavnico, to bi bila obžalovanja vredna vulgarnost, avtorjem le povrne človeško dimenzijo, ki jo je ustvarjanje literarnih mitov zmanjševalo in včasih povsem utišalo.« (Iz spremne besede Elide Pittarello.)
- V poglavju Popolni umetniki, ki po besedah avtorja kot nekakšen negativ sklepa knjigo, je zbirka skrbno izbranih portretov umetnikov, »večinoma instantne, verodostojnejše podobe ljudi s tega sveta, posnete, še preden so vstopili v literarni panteon«; Marías interpretira njihove obraze in telesa, »kot da bi bile obrazne poteze pisateljev tudi del njihovega opusa« (Elide Pittarello).
- »Zgodovine in slovarji literature bi bili zagotovo zanimivejši – pa tudi bolj praktični –, če bi vsebovali življenjepise, kot jih je Javier Marías zbral v Napisanih življenjih, kjer je toge, četudi prestižne mumifikacije osvobodil pisatelje, kot so madame du Deffand in Laurence Sterne, Ivan Turgenjev in Rudyard Kipling, Rainer Maria Rilke, Isak Dinesen in mnogi drugi. Vsi so pokojni, vsi so tujci in vsi so znani.« (Iz spremne besede Elide Pittarello.)
