Če imaš za prijateljico luno, ti ponoči nikoli ni dolgčas. Z njo se lahko igraš skrivalnice ali šteješ zvezde. Lahko gresta na dolg skrivnosten potep – s čolnom! In ko zaspiš, te čuva vso noč. Čeprav postane luna včasih tanka kot mišji repek, njeno prijateljstvo nikoli ne usahne.
Andreja Peklar, avtorica večkrat nagrajene slikanice o velikem ptiču Ferdu, nam tokrat pripoveduje zgodbo o nenavadnem prijateljstvu med luno in deklico. Poetično besedilo in čarobne ilustracije nas na igriv način opozarjajo na drobne čudeže narave.
Nagrade in nominacije:
- Prvo mesto na Razstavi otroške knjižne ilustracije v Šardži, 2021.
- Nagrada Kristine Brenkove 2019.
- Nagrada kvalitete na Kitajskem (Hii Ilustration) leta 2018.
- Ilustracije so bile izbrane za razstavo na Knjižnem sejmu v Bologni, 2018.
- Nagrada Purple Island na razstavi Nami Concours 2015, Nami Island, Koreja.
Mnenja:
V vseh ozirih estetska knjiga je torej predvsem dvoje, odvisno od časa branja in starosti bralca oziroma poslušalca: zvečer je lahko nežna in prijazna uspavanka, čez dan pa izhodišče za pogovor o naravi in njenih zakonitostih, ki bo prejkoslej dalo tudi odgovor na začetno vprašanje o balonu in miškinem repku.
Andreja Peklar, ki jo poznamo po večkrat nagrajeni slikanici Ferdo veliki ptič, je tokrat ustvarila magične podobe, v katerih se otrokova domišljija prepleta z naravnimi pojavi. Prijateljstvo, ki se splete med deklico in luno ni samoumevno – deklica se lune ne boji, temveč ji pripiše toplo in iskreno zavezništvo, ki ga je treba negovati in krepiti, ne glede na to, kakšne “volje” je luna. Enkrat v paru vodi ena, drugič druga, a vedno sta tu druga za drugo.
Pravljico Luna in jaz priporočam za branje otrokom in staršem, saj je edinstvena in nosi veliko v sebi. Je veliko več, kot le pravljica. Poleg čudovite vsebine vsebuje tudi prekrasne ilustracije. Te so temnejših barv, kar ponazarja, da je luna vidna le ponoči oziroma, ko se stemni.
