Nino ima kužka, ki ga nima.
Domišljijskega kužka.
Ta si vse upa,
vse naredi,
vse razume.
Nekega dne Nino dobi pravega kužka.
Toda si bo ta kužek tudi vse upal?
Bo ta kužek tudi vse naredil?
Bo razumel, kar je razumel fantazijski kužek?
Mnenja:
Literarna lekarna
Nino je deček, ki ga preganja osamljenost. Zdi se, da nima prijateljev, še bolj pa ga boli, da je njegov oče daleč in da nima časa zanj. Zato si omisli domišljijskega kužka, ki ga spremlja na njegovih potepanjih in dogodivščinah. Kužek uteleša vse, kar si Nino želi biti: zna plezati po drevesih kot veverica, zna plavati kot vidra, niti prababice se ne boji in zna slišati očeta, ko se z Ninom pogovarja po telefonu. Čeprav navidezen Ninu predstavlja uteho. Nekega dne pa domišljijskega kužka zamenja pravi. Ta je mehek in prijazen, ubogljiv in navihan, predvsem pa ga vidijo vsi. A še zdaleč ne dosega prvega – ni ne tako pogumen, ne tako hiter, niti očeta ne pozna. A Ninu zaradi tega ni tako hudo, ker so v njegovi domišljiji že zrasle nove živali …
Odlično upodobljen kužek, ki ga Nino ni imel, riše zgodbo o moči otroške domišljije. Ko Nino dobi kužka, ki ga ima, se seveda vse spremeni – svet v barvah dobi novo dimenzijo vsega, kar Nino ima, še bolj pa tistega, česar nima.
