Stvorček živi v Stvorčiji, sivi deželi s sivim nebom, sivo reko in sivimi prebivalci. Toda nekega jutra, ko se Stvorček zbudi, se v vsej tej sivini nenadoma ne počuti več dobro … Njegove tačke so postale turkizno zelene! Gotovo nekje obstaja zelena dežela z zeleno reko, v kateri bo lahko zagledal svoj zeleni odsev, pomisli – in se odpravi na pot.
Liliana Bardijewska nas s svojo pripovedjo popelje v čudežno barvite dežele, v katerih imajo barve tudi obliko, okus in zvok. Njen Stvorček se na svoji poti med drugim sooči z nevarnostjo in strahom, vendar ne obupa: spopade se s težavami, nauči se sprejeti pomoč. Čarobno zgodbo o čustvih in prijateljstvu je ilustrirala Emilia Dziubak, knjigo pa je v slovenščino prevedel Klemen Pisk.
Zeleni popotnik je leta 2001 postal knjiga leta na natečaju poljske sekcije IBBY.
Mnenja:
Čeprav se v knjigi srečamo s fantazijskimi junaki, pa njen pomen in zgodba stojita na realnih tleh, saj nam sporoča, da si je v popotovanju po svetu potrebno pridobiti prijatelje, slediti svojemu cilju (in imeti nek cilj!), ter ga doseči in se na koncu veseliti. Nesebična pomoč prijateljev je tista, ki nam pomaga prebroditi mnoge težke situacije, odrazi pa se tudi v temu, da jim našo pomoč ali stvari, ponudimo tudi sami.