Uncategorized

Kairo I   Terasa mošeje je obdana s kamnito ograjo. Ograja je rjavo rumena, namesto oken line. Skozi eno od njih vidim deklico. Na sosednji terasi. Pod milim nebom se sprehaja. Njeni koraki so neslišni, duši jih preproga s cvetličnim vzorcem. Tudi njena obleka ima cvetlični vzorec. Deklica se tu in tam uleže na tla […]

Bauer: Javna agencija za knjigo (JAK) je v desetletju svojega obstoja uspešno prebrodila bolj ali manj krizna obdobja, dobila nov veter v jadra s približevanjem Slovenije kot častne gostje na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni in, upamo, nove ideje z novim vodstvom, ki mu problematika knjige nikakor ni tuja. Prvo leto na čelu relativno

Sabina Burkeljca   Janja Vidmar: Elvis Škorc, genialni štor. Dob pri Domžalah: Miš, 2018.   Janja Vidmar, uveljavljena in večkrat nagrajena mladinska pisateljica, se po daljšem premoru vrača z mladinskim romanom Elvis Škorc, genialni štor, ki je nekoliko drugačen od njenih poprejšnjih del. Pisateljica je najbolj poznana po svojih mladinskih problemskih romanih; spomnimo se samo

Nara Petrovič   Kako ubiti kulturo Svet beremo narobe in govorimo, da nas zavaja. Rabindranath Tagore   Pravijo mi cinik, ker se pri vrednotenju raznih »resnic« držim maksime: Ko vsi mislijo enako, so zagotovo v zmoti. Vse, kar se znajde v polju splošne sprejetosti in izgine iz polja splošnega dvoma, je nevarno za duhovno in

Honoré de Balzac: Mercadet ali Poslovni človek. Režija in priredba Janez Pipan. Mestno gledališče ljubljansko, oktober 2018.   Mercadet je človek našega časa in ni čudno, da mu ob koncu vsi, prijatelji in upniki, vzklikajo, da je imperator, vladar vseh špekulacij: v Balzacovi komediji, ki jo je režiser in avtor priredbe zaostril in aktualiziral s

Andrej Blatnik: Ugrizi. Ljubljana: LUD Literatura (Zbirka Prišleki), 2018.   /…/ Če je v Saj razumeš? ženska stekla na oder k Micku Jaggerju in mu nekaj zašepetala na uho, zdaj o tovrstnem polbožanstvu in spočetju otroka z njim (želje in samoslepitve nimajo meja) ženska le sanjari. In (romantični) razkorak med »idealom« in »stvarnostjo« se z

Uroš Zupan: S prsti premikamo topel zrak. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2018   Pesniška zbirka Uroša Zupana se ne iznajdeva v neki monotoni in z vsemi krivinami modernega vsakdanjika poraščeni resničnosti, ampak nekje drugje, nekje vmes, kjer se med seboj mešajo in oplajajo glasovi, kretnje, vonji, sanjarije in prstni odtisi. Edino tam – v skoraj povsem

Odlomek iz romana   Ustvarila sem eno nesrečno srce Dragec je segel v potovalko in iz nje potegnil svečnik. »Zlata menora,« je ponosno rekel. »Rudolfovo darilo,« sem hladno odvrnila. »Čigavo?« je vzkliknil. »Darilo mojega moža, ki pa nikoli ni bilo pri meni, zmeraj pri Evelin. Zaljubljena je bila v Rudolfa. Kadilo se je iz nje,

Bevc: Ne samo glede na letošnji cvetober, tudi glede na vaš celotni opus ne preseneča, da so vas nekoč označili za tistega, ki piše s svetlobno hitrostjo. In to izvrstno, o čemer ne nazadnje pričajo številna priznanja in nagrade: v Sloveniji ste prejeli Jenkovo in Veronikino nagrado, nagrado zlata ptica, Župančičevo  in Potokarjevo listino, pa

  Zanimivo je, kako se bralski horizonti, z njimi pa literarni toposi spreminjajo. Minili so časi, ko so v Sloveniji pesniki avantgardno, stoječ na razgledni točki narodove usode, ugotavljali, kje kot skupnost stojimo, v besedno tkivo prevajali kolektivna občutja brezpotja, mračne brezciljnosti, kot kamen trde usode, pošiljali svoje inventivno razlomljene besede v pogled prek tega