Revija

»Nihče ne ve, kako je nastala prva beseda, zanesljivo pa je bilo v odgovor na to vprašanje izrečenih in zapisanih milijon milijonov besed.« Potovanje preblizu   Ko se poglabljamo med vrstice Potovanja preblizu, se ne moremo izogniti občutku, da je Evald Flisar to knjigo počasi, besedo za besedo in misel za mislijo, začel snovati že […]

Barica Smole Valvasorjev oreh   Valvasorju je po glavi ves čas rojilo le delo, ki ga za svojega življenja najbrž ne bo mogel postoriti. Zato je vse svoje moči vlagal v to, da bi spoznal nenavadnosti in čudesa, ki jih je v tej deželi dovolj. Veselje je imel do vseh ved in umetelnosti, tako mehaničnih

Peter Semolič Stopnjevanje   Srčne zadeve   Na intenzivnem oddelku kardiologije ostareli moški kliče mamo Še vedno mlada ženska si zaželi kavo Sestra ji jo prinese težkega srca Zunaj na ploščadi pristane helikopter in razžene nekaj vran Še malo prej so z višine spuščale na beton orehe srčno želeč si slastnih jedrc Zdravnik mi govori

/…/   Klopčič Lavrenčič: Sodelovala si pri kar štirih antologijah, ki so bile posvečene sodobni poeziji in kratki prozi Flandrije in Nizozemske: bila si med prevajalci sodobne poezije iz Flandrije Ruimte in sodobne poezije v nizozemščini Jutro je v tej vlažni deželi, za Zgodbe iz Flandrije si dela izbrala in prevedla ter napisala spremno besedo,

Pričujoča dvojna številka Sodobnosti prinaša izbor esejev, ki so nastajali skozi slabi dve desetletji, in bralcem na enem mestu ponuja besedila, ki bi jih morali sicer iskati po posameznih revijah od leta 2008 naprej. Lepo število esejev si je prislužilo nagrado za najboljši esej, ki ga vrsto let podeljuje naša revija, ostala besedila pa so

Junijski uvodnik na tem mestu se je spraševal Kdo je danes (moj) bralec? Njegov avtor Tone Peršak je namreč sedanje (ne samo slovensko) bralstvo literarnih del razdelil v dve skupini, na prave (resne, tradicionalne, potrpežljive) in nove (globalizirane, trendovske, kupljive) bralce, na koncu premišljevanja pa se je dokopal do nevesele (in seveda pričakovane) ugotovitve, da

Ustvarjalnost je tista človeška dejavnost, ki najbolj spominja na obrise rajskega vrta. Z njo nadaljujemo zgodbo o stvarjenju in si jo celo prisvajamo, da bi se znova približali Izvoru. Ustvarjalci so z znanostjo in umetnostjo, med katerima v rajski praobliki sploh ne vidim razlike, vseskozi želeli opozoriti na čas pred izvirnim grehom; toda ali jim

Z voščenkami ne znam, zato z besedami bi slikal, z mislijo bi vtisnil vsak trenutek narave. Kako preprosto je sredi zaspane poljane pričarati snežno beli lokvanj, na katerem se nabira kristalna rosa tvojih pogledov.   I.   Rad si domišljam, da edinole s pisanjem in retoriko prvinsko ustvarjam, ker drugače ne znam biti iz anonimnosti prepoznan. Ker

Na svetovnem spletu najdemo vse. A tistega, kar je zame največ vredno, tam ni. Ni mogoče najti narave v njenih brezmejnih razsežnostih. Ukrivljenega prostora narave z letnimi časi, ki zaposlujejo vse čute. Njene svežine, dišečega, šelestečega, včasih mokrega in blatnega gozda. Nevihte, ki lahko hitro in nepričakovano prinese točo, ko si z otroki na sprehodu. Tople strpnosti dreves do