Revija

Miklavž Komelj Svetnikove solze Nebo in Zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle. Mt, 24, 35 Ko je s svojimi očmi, ponosnimi na to, da so prve videle Medičejske zvezde in gorovja na Luni, gledal kardinala Bellarmina, je Galileo Galilei vedel, da se bo moral vrniti in mu pogledati v oči tako, da […]

Klopčič Lavrenčič: Lani je izšla tvoja pesniška zbirka nebo pod vodo, za katero si prejela Veronikino nagrado ter bila nominirana za nagrado kritiško sito in Jenkovo nagrado. Zdi se, da taka pesniška zbirka ne more nastati brez globoke osebne izkušnje, ki pa ima hkrati tudi čas, da dozori in se (nas) preobrazi. Kako (in koliko

Ivana Zajc   Tina Bilban: Kaj misliš, kdo? Ilustriral Ivan Mitrevski. Dob: Miš, 2021.   Kaj misliš, kdo? je nova stvaritev avtorskega dvojca pisateljice Tine Bilban in ilustratorja Ivana Mitrevskega, ki je izšla pri založbi Miš. Tudi tokrat je – tako kot v njunem delu Kaj sploh je to? – v ospredju slikanice postavljanje vprašanj

Mateja Seliškar Kenda   Moeyaertovih 7     Ko takole od daleč kukamo v življenje Barta Moeyaerta, enega najuspešnejših mladinskih avtorjev nizozemskega govornega področja, nas obide misel, da so mu rojenice namenile domala pravljično usodo. Leta 1964 v Bruggeju rojenega avtorja sta starša namreč poimenovala Bart, po glavnem junaku znamenite pripovedi Bartje nizozemskega pisatelja Anneja

Odlomek iz mladinskega romana   Oskarjeve pravljice   Oskar se je počasi vlekel proti domu. Vedno več jih je. Vrtnic. Tudi Središče jih je polno. Pred nekaj dnevi je videl prvo. Krvavo rdeče ga je spremljalo na poti proti domu. Nekaj pomenijo. Gotovo. Skrbelo ga je. Za vse. Nekaj je bilo v zraku. Želel si

Tako to gre   Najprej si želja Najprej si želja. Potem pika pikica. Potem bučnica, češnjica, marelica, in potem avokado – zato ti je tvoje domovanje že rahlo premalo.   Ko pa postaneš lubenica in se odločiš in skočiš ter zamenjaš okolje – nenadoma postaneš mamino veliko vesolje.

Pungeršič: Ali ste v teh desetletjih ustvarjanja vendarle opazili, da se naš zategnjen odnos do jezika in popularne kulture spreminja? Če samo pomislimo na vse stendaparje, reperje in kantavtorje …   Rozman Roza: Spreminja se zaradi novih medijev, ki so na srečo tako demokratični, da varuhi pravilnega jezika nimajo možnosti, da bi jih nadzorovali. Sproščanje

Sta mišljenje in branje res samo dejanji uma?   Razmislek o knjigah in zgodbah, ki smo jih prebirali, v naš spomin pogosto ne prikliče le zgodb, ampak tudi občutke, povezane z okoljem, v katerem smo brali, fizičnim gibanjem telesa in predmeti, ki so nas obdajali, pa naj bo to skodelica kave ali namakanje piškotov v

  Protislovja v branju   Kljub temu da je Daniel Pennac trdil, da je brati glagol, ki ne prenese velelnika, sodobna družba počne prav to. Poudarja pomen bralne pismenosti za družbeni in osebni razvoj, jo meri (na primer pri osnovnošolcih v okviru raziskave PISA, pri odraslih v Mednarodni raziskavi pismenosti odraslih) in omogoča primerjavo dosežkov

Matej Bogataj Ob vrtu, v gozdu temačni občutek odhajanja Toon Tellegen: Čriček in temačni občutek. Priredba Ivana Djilas in Marko Bratuš, režija Ivana Djilas, avtor glasbe Boštjan Gombač, SNG Nova Gorica, ogled oktobra. Čriček in temačni občutek je bil najprej mladinska literatura, ki s pripovedjo o počlovečenih in portretno jasno izrisanih živalih, ki si delijo