Učni komad Liki: Marija – Menza Krištof Dolenc Jakob Poglajen Doroteja Teja Anos Drei Strultz Čibutkin Psihiater Smrt Star točilni pult in nekaj stolov v prostoru, kamor se od nekje pride in se lahko nekam gre. Zunaj zlovešča tišina, notri dva gosta in točajka. Krištof: To ni res! Jakob: Je. Krištof: […]
Reinterpretacija pravljice Deklica z vžigalicami Grumova nagrada za mlado dramatičarko DRAMATIS PERSONAE AVTORICA DEKLICA DEČEK OČE MATI PROSTOR IN ČAS Tukaj in Zdaj. OPOMBE Velike začetnice in ločila, uporabljena neslovnično, nakazujejo ritem in poudarke. Pike (.) v vrsticah brez drugega teksta nakazujejo pavze. / nakazuje simultan govor. Kjer
Corpus in process Grumova nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo Moj skelet skeli in se klanja! Ustvarjalkam in ustvarjalcem v gledališču: To je beseda, ki je meso na papirju, ampak zgolj skelet na odru. Tam ste vi meso in kri. Feel free to walk and fly. Mrtvaški ples
Nekega marčevskega jutra leta 2017 je iz New Yorka odpeljal črn cadillac in se čez veliki ameriški kontinent usmeril proti New Orleansu. V avtu je sedel Ross Goodwin, tehnolog in pisatelj, avtomobil sam pa je bil opremljen s kamero, mikrofonom ter sledilnikom GPS, ki so med vožnjo ves čas beležili podatke iz okolice. Na sovoznikovem
Spodbuda za razmislek o vlogi in pomenu jezika in v njem utemeljene kulture za ohranitev slovanske skupnosti na širšem območju poselitve območja poznejših slovenskih dežel ter za postopno oblikovanje najprej kulturne in nato še narodne zavesti (in državotvornosti) Slovencev in za slovensko nacijo po osamosvojitvi Slovenije je vsakoletno nekajkratno množično in v mnogih primerih papagajsko
/…/ Murnik: Objavili ste šest knjig poezije, zadnja, Salsa, je izšla leta 2003. Ali še pišete poezijo? Ihan: Ja, občasno napišem nekaj poezije, čeprav to ni več moj rutinski način odsevanja mojega čutenja. Zaradi majhne količine pesmi, v povprečju jih napišem pet na leto, so pa resda daljše, se mi neka homogena knjiga ne sestavi,
Krajevna določenost v sodobnosti izginja. Kraj je mesto v prostoru, katerega dimenzije so bolj časovne kot stvarno-lokacijske. To je mentalni prostor. Kdor prebiva na primer v stvarnem Kočevju, ni zato še nič po-seben (bistveno drugačen od drugega) glede na ljudi, ki prebivajo drugod. Njegova identiteta je razprta v svet, razbita v množico fragmentov. Šele v
Lela B. Njatin: Kočevje je ime za tisto, kar je nevidno, a deluje Read More »
O Ulici okopov Karija Hotakainena /…/ Matti se deklarira za »borca na ženski fronti«, zato kot mož in oče za svojo ženo in hčerko skrbi tako, da kuha, pospravlja, previja, pere, ponoči vstaja, kadar je hčerka bolna, da ženi ni treba. Poleg tega hodi v službo in vsak dan teče. Štiri leta po rojstvu hčerke
Mateja Bedenk Košir: Beg pred nevzdržnostjo občutij Read More »
Koper: KUD AAC Zrakogled, Hyperion, 2022. Miklavž Komelj je eden najbolj samosvojih in celovitih samohodcev po slovenskem literarnem polju, saj praktično ni zvrsti, ki se je ne bi loteval na vrhunski ravni. Njegova bibliografija je zavidljiva, kljub temu pa najglobljo sled pušča v poeziji – avtorski in v prevodih – ter v esejistiki, ki prežema
Miklavž Komelj: Hierarhija in drugi eseji (Recenzira Žiga Valetič) Read More »
Katarina Morano: Kako je padlo drevo. Režija Žiga Divjak, SNG Drama Ljubljana. V spominu ostaja konec te predstave: ne padec drevesa iz naslova (ki ga je, mimogrede, tudi težko veristično uprizoriti), temveč čisto pravi ogenj na odru Drame: ogenj z dimom in s težkim vonjem, v katerem neustavljivo gori zeleno rjava majica glavnega borca za
