Revija

Katarina Morano: Kako je padlo drevo. Režija Žiga Divjak, SNG Drama Ljubljana. V spominu ostaja konec te predstave: ne padec drevesa iz naslova (ki ga je, mimogrede, tudi težko veristično uprizoriti), temveč čisto pravi ogenj na odru Drame: ogenj z dimom in s težkim vonjem, v katerem neustavljivo gori zeleno rjava majica glavnega borca za […]

Veliko stvari v tem prispevku je splošno znanih, o marsičem sem v preteklosti pisal tudi sam, vendar se mi zdi primerno, da glede na pomembnost obletnice nekaj misli zapišem ponovno. Da ne potonejo v pozabo, kar se v neprijetnih časih, ki so nas dohiteli, dogaja vse pogosteje. V Enciklopediji Slovenije lahko preberemo, da je na

Jurkovič: Gospod profesor Muhovič, pozimi ste 40-letno obdobje profesure na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) zaokrožili v Narodni galeriji s predavanjem Moje zadnje predavanje na ALUO: Pol stoletja v vzvratnem ogledalu in ga zaradi izrednega zanimanja ponovili v Cankarjevem domu. Vas je obisk velike in generacijsko raznolike publike presenetil? Čemu ga pripisujete? Muhovič:

Je noč in je dan, je morje in je kopno, je Italija in je Avstrija. Profesor ne bi znal povedati, kaj od tega je melanholija in kaj eros. Ko ga je njegova asistentka našla v naslanjaču, je prihitela iz kabineta: Profesor je mrtev! In nihče ni smel izvedeti, kako.   ~   Skozi porton, nad

Ko je Francis Fukuyama leta 1992 zapisal, da se je s koncem komunizma in hladne vojne ter z razmahom demokracije, kapitalizma in zahodnega načina življenja na vseh koncih sveta končala tudi zgodovina sama, si je Vladimir Putin ravnokar slačil uniformo agenta KGB in si oblačil suknjo politika. Veliki zagovornik liberalne demokracije Fukuyama leta 1992 ni

Čuvaji v galerijah   Neopazni in pogosto čisto nepremični, kot kakšen eksponat, ali pa počasi premikajoči se iz ene sobane v drugo, ali pa iz ene dobe v drugo, skoraj na pamet vedo, kako pada svetloba na obraz device Marije ali pa gospe s hermelinom, na portrete kraljeve družine in na caravaggiovske tizian sobe, na

Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 2022.   V romanu Ime rože iz leta 1980, ki se ga spomnimo kot velike uspešnice, je Umberto Eco dobršen del dogajanja zgradil okrog ene same knjige. V eruditski in postmodernistično navdahnjeni kriminalki igra namreč pomembno vlogo knjiga, za katero dejansko ne vemo, ali se je v viharnih stoletjih zgodovine izgubila

Ilustrirala Tanja Komadina. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižnica Čebelica), 2022.   Majda Koren je v tandemu z Damijanom Stepančičem bralce zadnja leta zabavala s stripovskimi prigodami lumpastih pujsov Kapa in Bunda, ki sta na ovitku tretjega dela, Na koncu Rimske ceste, v katerem veselo frčita po vesolju, opisana kot »najbolj navihana, najbolj sladkosnedna, najbolj trapasta pujsa

Edward Albee: Kdo se boji Virginie Woolf? Režija Ivica Buljan, Mini teater.   Tokrat se, v nasprotju s prakso, Albeejeva okrutna igra do zadnjega diha o igranju zakonske rutine in preigravanju medsebojne hierarhije starejših Marte in Georgea pred parom mladih in manj izkušenih kolegov, v režiji Ivice Buljana in ob dramaturškem prispevku Diane Koloini, dogaja