Author Ime: sodobnost sodobnost

Pogovori s sodobniki Diana Pungeršič z Mojco Kumerdej   Pungeršič: Vsaka vaša knjiga doslej je razburkala domačo literarno sceno. Po eni strani zaradi perečih tematik, ki se jih lotevate, po drugi zaradi intenzivnosti vaše pisave. Večkrat ste že poudarili, da v procesu pisanja niste preračunljivi, da nimate v mislih učinka na bralca. Pa vendar, vas […]

Jonah Lehrer Virginia Woolf Vznikajoči jaz Psihologija, ki pojasnjuje vse, ne pojasni ničesar. Marianne Moore Leta 1920, potem ko je Virginia Woolf napisala dva romana z običajnim viktorijanskim pripovedovalcem (takim, ki kot nekakšen vsevedni bog vse opazuje od zgoraj), je v svojem dnevniku oznanila: »Končno sem našla novo predstavo o novi obliki novega romana.« Njena

Valentin Groebner[1] Verjemite mi, lažem Novinarska zgodba neznanega izvora je bila na lepem vsepovsod. Slasten informacijski grižljaj, ki ste ga morali deliti, posredovati naprej, o njem povedati prijateljem, ker je bil tako barvit, tako smešen in neustavljiv. Odprto vprašanje je, ali smo pred izvolitvijo Donalda Trumpa za 58. karsižebodi Združenih držav Amerike dejansko verjeli, da

/…/ Mimo napovedi, ki obetajo pestro ponudbo, je ta zapis namenjen sezoni, ki se je končala 30. maja s slovesno podelitvijo tantadruja za življenjsko delo Mirandi Caharija. Člani komisije Teja Glažar, Meta Hočevar in Igor Pison so letos nagradili predstavnico tistega ansambla, ki je nekoč obnovil sporočilnost tržaškega gledališča, vzpostavil tvorne stike z občinstvom in

  Operna črna komedija za tri igralce in tri privide (Po motivu enodejanke Čarobna noč Sławomira Mrožka, cepljene na verz Williama Shakespeara.)   (Glasbeni prolog. Smo v enem od raziskovalnih kabinetov v CERNU, najbrž globoko pod zemljo. Nikjer ni nobenih oken. Tema. Vidimo le migljanje svetlobe na računalniškem zaslonu, ki prikazuje simulacijo trka protonov pri

Zgodba o poletu 1. DEJANJE: ZLATA JUTRA 1. prizor: Skrivnosti in javni razglasi /…/ Skozi vrata pridrvi mali fant, CARLO, bos, v ponošenih kratkih hlačah in raztrgani srajci, s preveliko platneno kapo. V roki drži zmečkan časopis. Spregleda COSIMA, teče k METODU. CARLO: Signor Metod, signor Metod. Vojska bo! METOD (obrne malega proti COSIMU): A

Naše gledališče /…/ IVAN SERGEJEVIČ: A se razumeta? FJODOR: Če igra, še gre. IVAN SERGEJEVIČ: Kakšen pa je to odgovor? FJODOR: Vprašali ste me, če se razumeva. IVAN SERGEJEVIČ: Vaš direktor, Sofron Vladimirič, in njegova žena, Arina Nikolajevna, vaša najboljša igralka, če se razumeta? FJODOR: Ravno včeraj sta se vrnila iz Paname. IVAN SERGEJEVIČ: Paname?

  /…/ Fant in Dekle prideta na oder. SIVOLASI GOSPOD: Toda vprašanje ostaja. Kakšno zadovoljstvo čutimo, ko nam uspe iskreno jokati, iskreno trpeti, ko smo iskreno žalostni …? Ljudje pa nam verjamejo in so ganjeni z nami. Kakšno zadovoljstvo je v drami, tragediji, žaloigri, da sta si jo želela celo Molière in Shakespeare bolj kot

Simona Hamer   Razglednice ali strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni   Ničesar v življenju se ni treba bati, treba je samo razumeti.  Marie Curie Zdaj pa lahko umrem. Pomislim. Vdih. Srce tolče, kot da je na delavnicah bobnanja v Makedoniji: Jožica Tanja Tanja, Jožica Tanja Tanja. Sinkopa. Izdih. V