Matej Bogataj: Lov na tujca
Arthur Miller: Lov na čarovnice. Režija Janusz Kica. Drama SNG Maribor, ogled oktobra. /…/ Kiceva režijska pisava je prepoznavna, precizna, njegova mizanscena, kjer nastajajo med govorci različne linije in se – tudi skupinsko – postavljajo v različne pozicije in grupacije, ki kažejo njihovo pripadnost in morebitne antagonizme, omogoča hiter odrski pretok in menjavo prizorov. Pri
Tina Košir: Čarobnost in človeškost indijskih mitov
Anita Nair, mednarodno priznana in večkrat nagrajena v angleščini pišoča indijska pisateljica (tudi v slovenščini lahko beremo njena romana Ženski kupe in Vaje v pozabljanju), v slikanici Čarobni indijski miti, ki jo bogatijo izjemne ilustracije Atanuja Roya, bralce popelje skozi slikovito, dramatično razgibano pokrajino indijskih mitov. Iz zakladnice indijske mitologije kot čarodej iz klobuka pričara
Tina Košir: Čarobnost in človeškost indijskih mitov Read More »
Ljuba Jakimčuk: Pesmi
Ljuba Jakimčuk Imam krizo zate prižgal si cigareto a ni zagorela bilo je poletje in mimoidoča dekleta so žarela toda jaz nisem več žarela zate – najina ljubezen je izginila – razlagam prijatelju izginila je med eno najinih vojn ki sva jih vojskovala v najini kuhinji – zamenjaj besedo vojna z besedo
Matija Koncilija: Neostik
Stal je sredi prostorne dnevne sobe in se potil, kot da bi pravkar opravil z vzdržljivostnim treningom olimpijskega atleta. Resnica je bila povsem drugačna. Ni bil olimpijski atlet in prav nobenega treninga ni opravil, ne danes, ne včeraj, ne prejšnji teden. Pravzaprav se sploh ni mogel spomniti, kdaj je nazadnje obiskal telovadnico, čeprav njegova postava
Diana Pungeršič s Petrom Semoličem
/…/ Pungeršič: Je vaše pisanje torej bolj ustvarjanje ali iskanje glasu? Semolič: Koncept pesniškega glasu je kar problematičen. Sam ga zelo rad uporabljam, a na način znanosti, znanosti v tistem delu, ko ta nekaj privzame. Zelo težko je identificirati, kaj je tisto, kar vzpostavlja specifičen glas, a če beremo Daneta Zajca, vemo, da
Igor Divjak: Mit o dobrem bratu Romulu
Ali literatura še ustvarja kolektivne mite? Ali ustvarja zgodbe in podobe, ki jih vsi prepoznamo, osrednje like, ne ravno junaške, ampak take, s katerimi se identificiramo malo dlje kot le za čas branja, morda do njih vzpostavimo kritično distanco, take, ki ostajajo z nami in tvorijo našo kolektivno zavest? Ali pa je njena trenutna naloga
Bralni seminar Knjige nam pomagajo, da ne hitimo!
Bralni seminar Knjige nam pomagajo, da ne hitimo! Read More »
Borut Golob: Pes je mrtev. (Recenzira Diana Pungeršič)
Tretjo prozno knjigo Boruta Goloba bi glede na predhodni, Smreka bukev lipa križ in Raclette, težko označili kot presenečenje, v pripovednem načinu je podobno surova, tudi obešenjaška, spolno izrecna (prostaškosti se izogiba), hlamudravo intelektualistična in pristno pocestna. Tudi tokrat v branje dobimo okruške osebne zgodbe in nemara še več miselnih lupingov v globalno in lokalno
Borut Golob: Pes je mrtev. (Recenzira Diana Pungeršič) Read More »
Zmago Šmitek: Šelest divjine: zeleno dno našega kozmosa. (Recenzira Lucija Stepančič)
»Prehod od mitološkega k racionalnemu mišljenju nikoli ni bil zaključen, tako kot še danes ni popolno človekovo nadziranje narave. Ob vsem tehničnem napredku, ki je daleč prehitel evolucijo, je psihofiziološki model človeka ostal praktično tak, kot se je izoblikoval v obdobju 30.000 do 8.000 pr. n. š. (…) Človekov kognitivni sitem in njegov način simbolnega
Zmago Šmitek: Šelest divjine: zeleno dno našega kozmosa. (Recenzira Lucija Stepančič) Read More »




