Kratke poetične zgodbe Bine Štampe Žmavc, zbrane pod naslovom Kraljična onkraj ogledala: Pravljičnih devet in ena za nasmeh, zajemajo najrazličnejše like iz pravljičnega repertoarja, kot so princi, kraljične in čarovniki, različne poklice, kot sta draguljar in krojač, pa tudi domišljijske književne osebe, kot so govoreče živali, drevesa, zvezde in ogledalo. Zgodbe pogosto izrišejo izsek iz

Umetniške stopinje dramatičarke, dramaturginje, režiserke in performerke Simone Semenič so doslej odmevale predvsem po gledaliških deskah, z mladinskim prvencem Skrivno društvo KRVZ pa se je suvereno podala v romaneskne vode. Za svoja dramska besedila je prejela tri Grumove nagrade (2009, 2010, 2015), leto 2018 pa ji je prineslo še nagrado Prešernovega sklada za ustvarjalni opus

Igor Plohl je na domačem literarnem prizorišču morda manj znano, a nikakor ne nepoznano ime, konec koncev ima za sabo že kar nekaj knjig, avtobiografsko Ne domišljaj si!, mladinsko pustolovko Pustolovščine v Prlekiji,  predvsem pa štiri slikanice z levom Rogijem v glavni vlogi, ki imajo prav tako avtobiografsko osnovo; no, pravzaprav še vse kaj drugega

Damijan Šinigoj je pisatelj, urednik, prevajalec, publicist in scenarist, pa tudi urednik revije Jamar, inštruktor jamarstva, jamarski reševalec, vodja izobraževanja pri Jamarski reševalni službi Slovenije in podpredsednik Jamarske zveze Slovenije; njegovo poklicno ukvarjanje z jamarstvom je povezano s tematiko mladinskega romana Kjer veter spi, o katerem bo tekla beseda. Avtor je v svojem prvem mladinskem romanu

Andrej Rozman je sodobni večnaslovniški avtor (angl. crossover author), za katerega lahko sklepamo, da bo etabliran kot sodobni klasik. Kriteriji ali pokazatelji klasikov so inovativnost, reprezentativnost, estetski jezik, enostavnost, otroški pogled, domišljija, večpomenskost in večnaslovniškost (Bettina Kümmerling-Meibauer: Klassiker der Kinder- und Jugendliteratur, 1999; Cross-Writing as a Criterion for Canonicity: The Case of Erich Kästner, 1999).

Ko takole proti koncu septembra začenjam brati najnovejši roman Dušana Čatra, mi je lahko samo žal, da ga nisem odprla kakšen mesec, dva ali tri prej. Ne le zato, ker je dogajanje (uganili ste!), postavljeno na otok nekje na Hrvaškem – tako ali tako se začenja izven turistične sezone (»Preklete otoške zime. Mrzle.«), zatava pa