SPOZNAJTE PREVAJALKO STANO ANŽELJ
Stana Anželj se s prevajanjem leposlovja ukvarja že od leta 2007, ko je prevajala večinoma iz nemščine, od leta 2012 pa prevaja tudi iz nizozemščine; tako leposlovje za odrasle, recimo Kaderja Abdolaha, Jamala Ouariachija, Hendrika Groena, kot tudi mladinsko književnost, na primer Annie M. G. Schmidt, Els Beerten, Jana De Kinderja in Stefana Boonena. Za prevod romana Mesto sanjajočih knjig Walterja Moersa je 2011 prejela društveno nagrado za mladega prevajalca, leta 2014 pa je bila uvrščena na častno listo IBBY za prevod Vreščjega mojstra istega avtorja. Pri naši založbi so izšle naslednje knjige, ki jih je prevedla Stana Anželj:
- Rodaan Al Galidi: Avtist in poštni golob
- Jan De Kinder: Rdeča ali zakaj zasmehovanje ni smešno
- Jan De Kinder: Se v gozdu bojiš, Veliki volk?
- Stefan Boonen: Pozor, huda babica!
- Stefan Boonen: Mamut
- Edward van de Vendel: Kužek, ki ga Nino ni imel
Knjige v prevodu Stane Anželj lahko od 4. 2. do 7. 2. 2021 kupite s 25-odstotnim popustom.
Ob nakupu uporabite kodo PREVAJALCI.
- Prelistaj knjigo
- Prelistaj knjigo
- Prelistaj knjigo
Knjige, omenjene v pogovoru:
Stefan Boonen: POZOR, HUDA BABICA!
Kaj potrebujemo za noro dober vikend? Gozd, staro hišo, deset otrok in odštekano babico. Včasih se pretvarja, da je čarovnica, drugič, da je volk. Babica obožuje divje igrice in nagravžno hrano. Tam je tudi gospod Nedovolc. Če bi obveljala njegova, bi skoraj vse prepovedal. To pa še ni vse: po gozdu se krade velika svinja … Hja, težko je vse to preživeti, če si Mali.
Ležal je v plitvi kotanji, z glavo na travi, eno uho obsijano z mesečino, in smrčal. Debel trebuh, majhen rep … Teo ga je lahko zavohal. Nenadoma je mamut zganil glavo.
Junak te zgodbe je TEODOR BOB PRINCEL PRVI. Teo ima tisoč pravic in dolžnosti. Ples, judo, matematika, nogomet, petje. Zna igrati klavir in se spozna na mamutove kakce. In ne samo to: Teo ve, kje leži pradavnina.
Odbita in ganljiva zgodba o prijateljstvu in domišljiji.
Jan De Kinder: RDEČA ALI ZAKAJ ZASMEHOVANJE NI SMEŠNO
Na začetku ni bilo nič.
Rok je zardel.
Smešno.
Ko so se mu vsi smejali,
ni bilo več smešno.
Zasmehovanje boli skoraj tako kot udarci. In potrebnega je veliko poguma, da se mu postaviš po robu.
Jan De Kinder: SE V GOZDU BOJIŠ, VELIKI VOLK?
Mali in Veliki volk gresta raziskovat gozd. Veliki volk je ves zaskrbljen, saj povsod vidi nevarnost. Mali volk skuša očku vliti pogum in pred njim veselo odhlača na pot.
Šaljiva slikanica z izjemnimi ilustracijami in namigom na znano pravljico.
Poslušajte pogovor s prevajalko Stano Anželj
