Pokličite nas: +386 (0) 14 372 101
  |  
Do brezplačne dostave vam manjka še 0.10
Eugen Ruge , , , ,

V časih pojemajoče svetlobe

24.90

  • Prevod: Štefan Vevar
  • Vezava: trda
  • Število strani: 355
  • ISBN: 978-978-961-704-3
  • Leto izida: 2021

V časih pojemajoče svetlobe je avtobiografski roman štirih generacij vzhodnonemške komunistične družine. Opazna je »matematično« natančna zgradba romana, ki ga sestavlja dvajset poglavij. Od tega se jih šest posveča rojstnemu dnevu »patriarha« družine Wilhelma, ki je opisan skozi prizmo šestih glavnih likov, šest se jih posveča letu 2001 oziroma Alexandrovi usodi v Mehiki, preostalih osem pa teče v kronološkem vrstnem redu. Rugejev romaneskni prvenec – izšel je leta 2011 – je prepojen z blago ironijo in humorjem. Prijel se ga je laskavi vzdevek »novi Buddenbrookovi«, avtor pa je zanj dobil dve prestižni nagradi, Döblinovo in nemško knjižno nagrado.

 

Eugen Ruge (1954) je sin nemškega marksističnega zgodovinarja Wolfanga Rugeja (1917‒2006), ki se je pred Hitlerjem leta 1933 zatekel v Sovjetsko zvezo, tam pa so ga oblasti leta 1941 deportirale v gulag in ga zatem obsodile še na večno pregnanstvo. Ta v romanu V časih pojemajoče svetlobe nastopa kot Kurt. Šele leta 1956 se mu je uspelo vrniti v NDR. Sin, v romanu Alexander, je doštudiral matematiko na Humboldtovi univerzi v Berlinu in postal znanstveni sodelavec na Osrednjem inštitutu za zemeljsko fiziko pri Akademiji znanosti NDR. Leta 1986 je emigriral v ZRN.

 

Izdajo tega dela je podprla ustanova TRADUKI.


Mnenja:

 

Zdenko Matoz: Vpliv komunizma na usodo družine in sveta, Delo, 7. 9. 2021

Delo prevevata blaga ironija in trpek humor, ki je še najmočnejši v tistih delih, kjer se nekateri liki še vedno oklepajo ideologije komunizma kot edine možnosti za rešitev sveta, kljub popolni eroziji te ideje, ki jo je skorajda uničil neoliberalizem na pohodu. Družba ni več nič vredna, šteje le posameznik, pa še ta mora biti bogat.

 

Sara – Knjižni kažipot

Zgodba romana je na prvi pogled morda vsepovsod, ampak ko enkrat osvojiš imena, je krasna. Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje, kot je rekel Tolstoj. Družina v romanu ni srečna. Vsak ima svoje probleme. Skupaj so zmedena celota, zgrajena iz koščkov zgodovine in prihodnosti.

Kup nesrečnih ljudi, ki živijo v prelomnih zgodovinskih okoliščinah ali v njihovih posledicah. Ko jih enkrat spoznaš, ti prirastejo k srcu. Vsak po svoje. Iskreno, če bi mi roman nekdo predstavil kot zgodbo, ki v neko obdobje umesti družino, ki jo dogodki povsem zaznamujejo, mi najbrž ne bi bila zanimiva. Me je pa pritegnila po prvih nekaj poglavjih.

Listanje

Fascinantna družinska saga nam odstira življenje v vzhodnem bloku z vsemi predsodki do zahodnjakov, strahom pred ovajanjem in zmedo ljudi ob nenadni globalizaciji, ki jo je prinesel padec berlinskega zidu.


Pogovor s prevajalcem Štefanom Vevarjem

Odlomek iz romana V časih pojemajoče svetlobe

Priporočilo za branje romana V časih pojemajoče svetlobe

Oglejte si filmski napovednik (v nemščini)

Eugen Ruge
Eugen Ruge (1954) je sin nemškega marksističnega zgodovinarja Wolfanga Rugeja (1917‒2006), ki se je pred Hitlerjem leta 1933 zatekel v Sovjetsko zvezo, tam pa so ga oblasti leta 1941 deportirale v gulag in ga zatem obsodile še na večno pregnanstvo. Ta v romanu V časih pojemajoče svetlobe nastopa kot Kurt. Šele leta 1956 se mu je uspelo vrniti v NDR. Sin, v romanu Alexander, je doštudiral matematiko na Humboldtovi univerzi v Berlinu in postal znanstveni sodelavec na Osrednjem inštitutu za zemeljsko fiziko pri Akademiji znanosti NDR. Leta 1986 je emigriral v ZRN.
Štefan Vevar
Štefan Vevar, rojen leta 1953 v Slovenj Gradcu, je leta 1978 diplomiral iz angleščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Avtor številnih prevodov, zlasti nemških klasikov (Goethe 3-krat, Schiller, Musil 2-krat, Broch, Kafka, Stifter, Dürrenmatt, Novalis, Schiller, Heine, Bernhard, Fontane, Grass, Sebald, Geiger, Ransmayr, Handke, E.T.A. Hoffmann, Haderlap, Winkler, Seiler, Ruge, Gstrein ...), tudi člankov in predgovorov k nemški literaturi v slovenskih prevodih ter prispevkov o teoriji in kritiki prevajanja, pa tudi avtor monografije Temeljni vidiki in principi teorije literarnega prevajanja (2000). Leta 1999 je na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani magistriral in leta 2011 doktoriral z disertacijo Fenomen Goethe: njegova estetika in poetika med izvirnikom in slovenskim prevodom – monografija z istim naslovom je izšla leta 2012 pri založbi Literatura. Leta 2013 je pri Cankarjevi založbi izdal monografijo Vrvohodska umetnost prevajanja. Štefan Vevar je za svoje prevajalsko delo prejel pomembne nagrade: leta 1999 Sovretovo nagrado za književno prevajanje (za prevod Goethejevega romana Učna leta Wilhelma Meistra), leta 2017 nagrado Fabjana Hafnerja za najboljši prevod iz nemščine v slovenščino v zadnjih dveh letih (za prevod romana Saturnovi prstani W. G. Sebalda) in leta 2019 avstrijsko državno nagrado za prevajanje.

Morda vam bo prav tako všeč…

  • NAGRADA
  • NAGRADA
  • NAGRADA
  • NAGRADA
Shopping Cart